V konfederaciji sindikatov javnega sektorja bodo v ponedeljek od vlade zahtevali dodatna pojasnila glede spremenjenih izhodišč za pogajanja, je napovedal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Deli izhodišč se jim namreč zdijo nejasni, problematičen se jim zdi tudi vladni princip "dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič".

Štrukelj ob spremenjenih izhodiščih, ki jih je sindikatom posredovala vlada, poudarja zamik rokov za uveljavitev nove plačne lestvice. "To je še posebej problematično za tiste skupine zaposlenih z nižjimi plačami, zlasti v skupini J, za katere je bilo, kot smo bili prepričani, dogovorjeno, da se bo s 1. januarjem njihov položaj izboljšal," je poudaril.

Po njegovih besedah bo na pogajanjih najprej treba razčistiti nekaj vprašanj o tem, kar vlada predlaga. V sindikatih pri nekaterih pomembnih točkah namreč bolj ugibajo, kaj vlada napoveduje, kot da bi razumeli oziroma vedeli, kaj točno predlaga.

Zato napoveduje, da bo konfederacija sindikatov javnega sektorja v ponedeljek, ko se nadaljujejo osrednja pogajanja, od vlade zahtevala jasne odgovore glede delov izhodišč o novem plačnem sistemu, ki so nejasni in negotovi. "Šele potem bomo staknili glave in se do teh izhodišč tudi v celoti opredelili, kajti pred tem nima smisla ugibati, kaj je pesnik želel povedati, pa se lahko pri tem tudi motimo," je dejal.

Kritičen je tudi do tega, da vlada sindikatom še ni posredovala predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki naj bi ga dobili do 15. marca. Ker predloga zakona nimajo, so vsi drugi elementi novega plačnega sistema "izrazito špekulativne narave". "Mi potrebujemo besedilo črno na belem, iz katerega bo mogoče sklepati, ali je nov plačni sistem dober za kakovost javnih storitev, ki pa je v veliki meri odvisna od tega, koliko so javne uslužbenke in uslužbenci zadovoljni s svojim položajem," je ponazoril.

Kot ob tem dodaja Štrukelj, napoved zamrznitve delovne uspešnosti od začetka prihodnjega leta zagotovo ne vodi "v izrazito motivacijsko vzdušje, ki naj bi zavladalo med javnimi uslužbenkami in uslužbenci". Ta napoved se jim zdi nerazumljiva, saj ni izrednih razmer, prav tako vse napovedi za letošnje leto napovedujejo gospodarsko rast.

Vladno načelo, da bodo plačna nesorazmerja odpravljena pod pogojem, da bodo hkrati dogovorjeni tudi vsi elementi plačne reforme, ima po oceni Štruklja tudi "temno stran". Po njegovih besedah to pomeni, da so vsi roki za uveljavitev nove plačne lestvice, ki so že tako zamaknjeni, relativni. "Če ni vse dogovorjeno, ti roki ne pomenijo nič, so v zraku. Kajti vse je pogojeno s tem, ali se bomo o vsem dogovorili ali ne," je rekel.

Ob tem pa, kot poudarja Štrukelj, nihče točno ne ve, kaj pomeni vse, kar naj bi bilo dogovorjeno. "Če to pomeni tudi dopust, zavarovanja in vse drugo, kar je zdaj v teh izhodiščih, potem pomeni, da bi lahko zaradi ene ozke skupine, s katero se ne bi mogli dogovoriti o nečem, ves sistem čakal na uveljavitev in lahko do njega pride tudi ob svetem nikoli," je opozoril.

Po njegovi oceni je to zelo tvegana politika, ki ima za vlado neko varno zagotovilo, da se bodo o vsem dogovorili, po drugi strani pa predstavlja tveganje za zaposlene, da ne bo nič obveljalo, ker se o nekaterih stvareh ne bodo mogli dogovoriti. "Za sindikate je ta princip, ki ga je postavila vlada, problematičen," je dejal.

Ajanović Hovnik: Pogajanje o vsem

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sicer napovedala, da bo v ponedeljek sindikatom dala v podpis dogovor, da se pogajajo o vsem, ne samo o posameznih elementih. Štrukelj pravi, da morajo najprej videti, kaj ministrica pravzaprav predlaga, in se nato opredeliti do tega. V principu sicer tega ne zavračajo, kot tudi ne novega plačnega sistema, "če bo ta ugodnejši in pravičnejši za zaposlene, kot je sedanji, ki se s truščem poslavlja".

Pogajanja o ločenih plačnih stebrih, ki so se za zdravstvo in socialno varstvo že začela, so po oceni Štruklja pokazatelj ene od nedoslednosti na vladni strani. "Čeprav je še pred kratkim v ospredje postavljala zakon o novem plačnem sistemu, hkrati pa se partikularno že pogovarja z eno od skupin," je dejal in dodal, da je vlado v to silil stavkovni sporazum z zdravniki. Štrukelj si ne želi, da bi pogajanja narekovali ti partikularni interesi, do katerih je vlada sicer "kritična, ni pa dosledna pri izvajanju tega pogleda na te partikularne dogovore iz preteklosti, ki so tudi pripeljali do velikih anomalij v javnem sektorju".

Glede dogovorjenega roka, 30. junija, Štrukelj ugotavlja, da je "skrajno optimističen". "Če lahko končamo v nekem pozitivnem vzdušju, je vredno poskusiti, ni pa prav verjetno, da bi lahko do tega roka storili vse, kar je v teh kratkih tednih, nekaj mesecih naloženo," je sklenil Štrukelj.

Pričakovali so konkreten predlog

V pogajalski skupini, ki jo vodi Jakob Počivavšek, pa so pričakovali, da jim bo vlada pred ponedeljkovimi pogajanji posredovala besedilo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi temeljil tako na dozdajšnjih vladnih izhodiščih kot na pripombah, ki so jih podali na sindikalni strani. Prav tako so pričakovali konkreten predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, namesto tega so prejeli zgolj spremenjena vladna izhodišča.

Ta po oceni pogajalske skupine ohranjajo nekatere najbolj problematične predloge, na primer glede odprave primerljivosti med posameznimi dejavnostmi in glede zamrznitve izplačevanja delovne uspešnosti. Poleg tega izhodišča dodatno časovno odmikajo uveljavitev nove plačne lestvice in odpravo plačnih nesorazmerij.

Ob tem so poudarili, da se zavedajo, da javnofinančno najzahtevnejše spremembe, zlasti glede odprave uravnilovke pri najnižjih plačah, zahtevajo dogovor o postopni uveljavitvi. "Kljub temu pa menimo, da uveljavitev nove plačne lestvice, ki bi ta problem razrešila, in odlaganje odprave nesorazmerij v osnovnih plačah v obdobje proti koncu prihodnjega leta ali še pozneje ni sprejemljivo in da obstoječega stanja ne bo mogoče ohranjati do takrat," so dodali v sporočilu za javnost.

Parcialni dogovori so nesprejemljivi

Prav tako se jim ne zdi sprejemljivo, da bi določeni deli javnega sektorja višje plače od že sklenjenih parcialnih dogovorov prejemali že zdaj, medtem ko bi preostali, še zlasti najnižje plačani, morali na odpravo nesorazmerij čakati nadaljnje leto ali leto in pol. Ocenjujejo, da s predlogi iz izhodišč ne bo mogoče doseči ciljev, ki si jih je pri reformi zadala vlada, kot so ohranitev transparentnosti in javno finančne obvladljivosti plačnega sistema, večja variabilnost in večja privlačnost sistema za mlade.

"Še več, z vztrajanjem na t. i. stebrih in njihovi vsebini ter odpravo kakršne koli resne primerljivosti med stebri se povečujejo javnofinančna tveganja, povezana s plačami v javnem sektorju in ohranjajo elementi, ki v sistemu povzročajo neravnovesja. V praksi bi to lahko pomenilo, da bodo določene poklicne skupine v posameznih stebrih dosegle zvišanje plač, tudi skozi stavkovne zahteve in skozi parcialne dogovore, kar vladna izhodišča omogočajo, medtem ko to ne bo nujno veljalo za preostale stebre," so navedli.

Ob tem so kritični tudi do "izrazito različnega pristopa" k obravnavi posameznih delov javnega sektorja, ko gre za pogajanja na ravni posameznih dejavnosti. Ob tem so poudarili redna pogajanja s sindikata zdravstva in socialnega varstva, medtem ko se vladna stran z večino sindikatov drugih dejavnosti sploh še ni sešla. Poudarjajo, da pogajanja po posameznih dejavnostih ne bi smela prejudicirati rešitev, o katerih je treba najprej doseči soglasje na ravni celotnega javnega sektorja.

Dogovor 30. junija pod vprašajem

Zamude pri sprejemanju izhodišč in njihovo spreminjanje po oceni sindikatov pod velik vprašaj postavljajo rok za dogovor, to je 30. junij. "Vprašanje dejanske pripravljenosti na dogovor se nam postavlja tudi v luči napovedi vlade, da je dogovor treba doseči tudi glede številnih drugih področij delovnih razmerij, ki urejajo pravice javnih uslužbencev, ne le neposredno na področju plač, kljub temu da oktobrski dogovor o tem ne govori," so dodali.
Vlada v izhodiščih namreč celoten dogovor pogojuje z dogovorom o celi vrsti vsebin zunaj plačnega sistema, "ne da bi bilo jasno, kaj konkretno predlaga in kakšni bodo učinki predlaganih posegov po posameznih področjih".

Sindikati sicer vnaprej ne zavračajo morebitnih pogajanj o kateri izmed vsebin, ki ni neposredno povezana s plačami, vendar želijo najprej konkretne in transparentne predloge z vladne strani.

Najprej pa od vlade pričakujejo, da bo med drugim pojasnila razloge za poslabšanje izhodišč in da bo predstavila konkretne ukrepe na področju plačnih nesorazmerij, uveljavitve nove plačne lestvice in drugih sprememb plačnega sistema.

Ob tem glede na dozdajšnji potek niso preveč optimistični, da so na pravi poti do dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij in o boljšem ter pravičnejšem sistemu plač v javnem sektorju.