Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Janez Posedi je na novinarski konferenci po seji ESS-ja v Ljubljani pojasnil, da je pogrešal podrobno predstavitev razlogov za predvideno prodajo državnega premoženja oz. seznam prodaje deležev v 15 podjetjih.
Pergam: V prodajo vključiti zaposlene
Kot je izpostavil, je za Pergam glede privatizacije zelo pomembna vključitev predstavnikov zaposlenih v postopke prodaje in da bo v teh upoštevan interes po ohranitvi delovnih mest. Ob tem je izrazil tudi zaskrbljenost pred odlivom znanja in siromašenjem razvojnega potenciala. Posedi je ocenil še, da ima sicer večina podjetij na seznamu težave. Pričakovanja, koliko se bo iztržilo z njihovo prodajo, ki so zapisana v dokumentih, so v več primerih iluzija, je ocenil.
ZSSS proti prodaji za pokrivanje lukenj
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je po koncu seje novinarjem povedal, da sindikati nasprotujejo tistemu delu prodaje, ki je namenjen zgolj pokrivanju luknje v javnih financah. Kot je ocenil, aksiom, da mora Slovenija prodati podjetja, prihaja iz Bruslja. V Nemčiji na primer po njegovih besedah ne dopuščajo, da bi se nekatera podjetja prodala kar tako, ob tem pa je izpostavil primer Deutsche Telekoma.

Semolič proti prodaji Petrola
Med podjetji, ki bi morala ostati v državni lasti, je posebej omenil tista s področja infrastrukture. Je denimo proti prodaji Petrola. V zvezi s selekcijo za prodajo je sicer treba po njegovih besedah opredeliti merila, zaščititi obstoj podjetij in usodo zaposlenih.

"Iluzije" glede zasebnega lastništva
Čeprav je Semolič priznal, da se država pri upravljanju podjetij v mnogo primerih ne vede kot dober gospodar in jih slabo upravlja, si po njegovem mnenju ne smemo delati iluzij o zasebnem kapitalu. "Tako kot država je lahko dober lastnik ali pa izjemno slab," je sklenil.

Antauer: Očitno mora teči voda v grlo
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je medtem po seji novinarjem pojasnil, da proces privatizacije teče prepočasi in da bo dobiček od prodaje zato bistveno manjši, kot bi bil, če bi se izvedla pred krizo. "Ampak očitno ni bilo politične volje in pravega trenutka. Očitno nam mora voda teči skozi ušesa in grlo, da razumemo, da bo treba prodajati," je bil kritičen.

Zaskrbljenost zaradi infrastrukture
Četudi je naklonjen privatizaciji, pa se je Antauer zavzel za previdnost pri prodaji "eventualne infrastrukture, ki je v premoženju teh podjetij". Boji se namreč, da bi zaradi prodaje dela Telekoma Slovenije, t. i. "kablov", postali popolnoma odvisni od nekoga drugega. "To je podobno, kot če prodaš vodni vir," je opozoril.

Logistika pomembna za vlagatelje
Enako se lahko po njegovih besedah zgodi pri logistiki, vezani na letalski promet. "Ne govorim ne o Adrii Airways ne o Aerodromu Ljubljana. Govorim o tem, da izkušnje nekaterih držav kažejo, da so, ko so jim propadli nacionalni avtoprevozniki, logistično bistveno bolj odrezane od sveta," je pojasnil. "Če logistične poti niso dobre, je interes tujih vlagateljev toliko manjši. Pa tudi naše možnosti izvoza, ker smo pač omejeni že pri transportu," je dodal.

Antauer je menil še, da tujci ne bodo kupovali slovenskega premoženja, če bodo razmere in pogoji poslovanja v naši državi oteženi. Najprej je tako treba po njegovih besedah vzpostaviti pogoje, nato pa se s kupci pogajati tudi o ohranitvi delovnih mest.

Na seznamu za zdaj 15 podjetij
Na seznamu državnih naložb za prodajo je navedenih 15 podjetij. Gre za deleže v Adrii Airways, Aeru, Elanu, Fotoni in Heliosu, za katere se je postopek prodaje že začel, ter dodatno še za deleže v Aerodromu Ljubljana, Adrii Airways Tehnika, NKBM-u, Telekomu Slovenija, Cinkarni Celje, Gospodarskem razstavišču, Palomi, Termah Olimia Bazeni, Uniorju in Žitu.