Predstavniki sindikatov in delodajalcev z osnutkom reformnega programa niso zadovoljni, kar so pred sejo ESS-ja tudi poudarili. V dokumentu niso videli nič novega, so dejali. Delodajalci pogrešajo ukrepe zlasti na področju razvojnih projektov.

Predsednik sindikalne konfederacije Pergam Janez Posedi je osnutek ocenil kot "nekaj teksta brez vsebine". Dejal je, da "odpira možnosti za vse, in tu je verjetno tudi vprašanje, kako to izvajati". To je po njegovih besedah standardni problem vseh resolucij in usmeritev. "Nekaj je napisano tako odprto, da lahko pomeni vse," je pojasnil.

Napovedane spremembe o minimalni plači so napisane tako, da "ni mogoče ugotoviti, v katero smer bodo šle". Za natančnejši odziv pa bo treba počakati na natančnejšo predstavitev, je dejal Posedi.

Spremembam definicije minimalne plače so v Zvezi svobodnih sindikatov sicer naklonjeni. To, da dobiš minimalno plačo ne glede na to, koliko delovne dobe imaš, kdaj delaš, podnevi ali ponoči, in podobno, je po mnenju predsednika ZSSS-ja Dušana Semoliča krivično. Po drugi strani pa ga skrbi, da se pri spremembah omenja konkurenčnost gospodarstva. Graditi konkurenčnost na minimalni plači je napaka, je dejal. Meni, da bodo delodajalci v tej luči odprli prav vprašanje višine minimalne plače.

"Minimalna plača v Sloveniji je visoka"
Minimalna plača v Sloveniji je visoka, pa je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Sprejetje veljavnega zakona o minimalni plači v času vlade Boruta Pahorja je bil "velika neumnost", je dejal.

"Iste, stokrat ponovljene fraze"
Za predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja pa je osnutek programa "ne le razočaranje, temveč nadaljevanje istega". "Ponavljajo se iste fraze, stokrat ponovljene, in ni nobenih resnih odgovorov, kako bomo prišli iz krize," je dejal.

Osnutek je "ustaljena latovščina urokov, ki jih vsako leto pošiljamo v Bruselj in se veliko ne spreminjajo", je dejal Štrukelj. Glede javnega sektorja je dejal, da gre "za nadaljevanje ukrepov prejšnje vlade".

"V osnutku so zapisane nekatere zelo nesimpatične grožnje," je dejal Štrukelj. "Tako je zapisano, da bo vlada v primeru, če ne bo dogovora o dodatnem znižanju plač, sprejela enostranske ukrepe o znižanju," je poudaril. "To pomeni, da niso predvidena nobena resna pogajanja in da nas postavljajo pred izvršeno dejstvo," je še opozoril.

GZS: Manjka konkretnih opredelitev
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je dejal, da je v tem trenutku v osnutku še veliko neznank in da predvsem manjka konkretnih opredelitev. Te manjkajo predvsem na področjih bank in razvojnih projektov, s katerimi bi spodbudili gospodarsko rast, je dejal.

Podobno meni tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Tudi on ni v osnutku videl nič novega, nič inovativnega. Moti ga, ker naj bi bil osnutek v celoti usmerjen v proračun, ki ne bo rešil gospodarstva. Tudi Antauer tako pogreša razvojne ukrepe.

ZSSS: Proti novemu zviševanju pokojninske starosti
V Zvezi svobodnih sindikatov nasprotujejo osnutku v delu, kjer je predlagano zviševanje pokojninske starosti. "Komaj smo sprejeli pokojninsko reformo, po kateri bo treba delati dlje, že predlagajo novo podaljševanje delovne aktivnosti," je med sejo dejal predsednik ZSSS-ja Semolič.

Dejal je, da je predlagano "podaljševanje upokojitvene starosti glede na statistično dokazan trend podaljševanja življenja". "Tako bo avtomatično zvišana upokojitvena starost. S tem pa objektivno zmanjšujejo pomen nekaterih bonitet, za katere smo se dogovorili do zdaj," je dejal.

V ZSSS-ju nasprotujejo tudi predlagani uvedbi obveznega drugega stebra, torej dodatnega pokojninskega zavarovanja. "To praktično pomeni znižanje pokojnin iz prvega stebra," je dejal Semolič. "Tu se je treba vprašati, kdo bo to plačeval. Delodajalci zagotovo ne, prav tako ne delavci. Niti v sanjah si ne moremo predstavljati, da bi to plačilo zmogli industrijski delavci," je poudaril.

Semolič je spregovoril tudi o fiskalnem pravilu in dejal, da želijo politiki ustaviti prelivanje proračunskega denarja v pokojninsko blagajno. Opozoril je, da je premierka nakazala, da bi se pokojnine, če bi z vnosom pohiteli, zato takoj znižale za 30 odstotkov. Zato je zelo pomembno, kdaj se gre v spremembe ustave, je prepričan Semolič.

Reformni program usklajevan z EU-jem
Reformni program 2013-2014, s katerim se je vlada seznanila v torek, je del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik ter strukturnih reform članic EU-ja, t. i. evropskega semestra. Evropska komisija oceni reformne in proračunske načrte in nato za vsako izmed članic pripravi priporočila, o katerih nato razpravljajo tudi članice Unije. Komisija je lani tako Slovenijo opozorila, da se bo morala bolj potruditi pri reformah in urejanju javnih financ.

Reformni program vsebuje oceno uresničevanja priporočil članic EU-ja, pa tudi predvidene reformne ukrepe Slovenije. Država naj bi z njim mednarodno javnost prepričala o tem, da je težave sposobna rešiti sama.

Kot ključni prioriteti ekonomske politike v letu 2013 navaja vlada zagon gospodarstva s sanacijo bančnega sistema, nadaljevanjem strukturnih reform, ukrepi za postopno razdolževanje gospodarstva in z izboljšanjem poslovnega okolja ter nadaljevanje konsolidacije javnih financ.

Vlada bo dokument skupaj s programom stabilnosti na začetku maja poslala v Bruselj.