Ekonomist Boris Pleskovič je izpostavil, da je vlada v reformnem programu o treh najpomembnejših temah, o državnem holdingu, slabi banki in tujih naložbah, napisala le po pol strani.
Poudaril je, da je prejšnja vlada našla mednarodno priznane strokovnjake za slabo banko, ki bi jim sanacijo podjetij tudi morali prepustiti, "ne pa da bo to zdaj reševal en Mišič, ki o tem nima pojma". Dvigovanje davkov, ker ne znaš sanirati bank in podjetij, pa je slaba poteza, je prepričan. Sinidikalista Branimirja Štruklja pa je opomnil, da so bili sindikati v času konjunkture in takrat, ko se je na veliko kradlo, ob zlorabah delavcev povsem tiho.
Tudi ekonomist Jože P. Damijan je prepričan, da trenutna vlada zgolj nadaljuje ukrepe prejšnje vlade in hkrati zdaj govori nekaj povsem drugega kot takrat, ko je bila še v opoziciji. Njegov kolega Igor Masten je ob tem prepričan, da če nova vlada misli resno z vstopom zasebnega kapitala v slabo banko, naj do konca avgusta sprejme natančen načrt privatizacije.
Raje višanje davkov kot soočenje s Štrukljem
Altin analitik Simon Mastnak meni, da gre pri sedanji obliki slabe banke za še eno nacionalizacijo premoženja, prav tako pa ni nobenih kriterijev te nacionalizacije in ciljev. Moramo imeti dobro ekipo, ki bo podjetja v slabi banki hitro sanirala in jih nato tudi hitro prodala naprej, da ima država od tega koristi. Napoved novih davkov pa je komentiral: "Očitno je lažje dvigniti davke kot se pogajati z gospodom Štrukljem."
Marjan Senjur iz struje t. i. starih ekonomistov pa je poudaril, da je reformni program bolj ali manj prepis tistega, ki smo ga v Bruselj poslali leta 2012. Novost pa je po njegovih besedah ta, da ima ta program ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani, medtem ko je prejšnji imel samo odhodkovne. Ta vlada je tudi pripravljena pomagati podjetjem v stiskah, kar je razlika od prejšnje vlade in kar bi lahko pomenilo težavo.
Še tesnejši primež davkov
Vlada je predstavila osnutek nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. Iz njega izhaja, da se bo reševanja težav lotila z dvigom davkov, ne samo DDV-ja, ampak nas čaka tudi dvig prispevkov za zdravstveno zavarovanje, s katerim želi vlada zbrati 98 milijonov evrov.

Govori pa se tudi o uvedbi morebitnega kriznega davka. Vlada bo omejevala študentsko delo in delo na črno. Za dokapitalizacijo bank potrebuje do konca julija 900 milijonov evrov. Bistveni premiki pa se kažejo pri uvedbi tako imenovane slabe banke, vlogo katere je vlada v svojem reformnem programu oslabila.

Tako slabi banki na leto ni treba več prodati 10 % podjetij njenega portfelja, kar bi pomenilo, da bi ta podjetja lahko prešla tudi v last tujcev, ampak je vlogo države pri reševanju podjetij, ki so v težavah, še povečala. Tako bo o usodi prezadolženih podjetij odločala vlada, ne pa tuji politično neodvisni strokovnjaki, ki bi bili na čelu slabe banke. Tako se sprega med politiko in podjetji ne bo pretrgala, vpliv nacionalnega interesa, ki se je izkazal za zasebni interes nekaterih posameznikov in nas je privedel v stanje v katerem smo, pa se bo obdržal.

Bo Evropska komisija, ki opozarja na to, da mora biti sanacija bančnega sistema verodostojna, predlagane ukrepe vlade tudi sprejela za verodostojne, ob tem, da je tudi Mednarodni denarni sklad v najnovejšem poročilu marca zahteval, da je treba sanacijo bank izvesti skrajno pregledno, da bi se izognili moralnemu hazardu, ki izhaja iz tesne povezave med bankami, podjetji in javnim sektorjem.
Uroš Slak, Pogledi Slovenije, A. Č.