Od ministrstva za izobraževanje in vodstev javnih univerz v visokošolskem sindikatu tako med drugim zahtevajo, naj se študijski proces z naslednjim študijskim letom normalizira in poteka v živo. Prav tako pozivajo, naj fakultete v rumeni in rdeči fazi ostanejo odprte ter da vzporedno podvojeno in neplačano izvajanje pedagoškega procesa na daljavo ne sme postati redna delovna obveznost pedagoških delavcev. Vodstva univerz pozivajo še, naj aktivneje spodbujajo zaposlene in študente k cepljenju.

Ker se novi koronavirus širi predvsem aerosolno in v zaprtih prostorih, se lahko izobraževalne in druge javne ustanove po oceni visokošolskega sindikata v primeru novih zaostritev epidemije zapiranju izognejo tudi s prenovo prezračevalnih sistemov, so v javnem pozivu zapisali v visokošolskem sindikatu.

Opozorila o eroziji kakovosti študija in zniževanju izobraževalnih standardov

Kot so navedli, "erozija kakovosti v visokošolskem študiju poteka celo hitreje od najbolj črnogledih napovedi. Če se bodo univerze kot pedagoške ustanove vdale tem procesom, se utegne zgoditi, da se bodo znašle na družbenem obrobju. S tem pa bodo resno in dolgoročno ogroženi intelektualni temelji, na katerih stoji sodobna slovenska družba."

Opozorili so še, da se negativne posledice študija na daljavo kažejo na različne načine. Med drugim so poudarili, da so se zaradi izvajanja študijskega procesa na daljavo znižali izobraževalni standardi, številnih socialno-čustvenih in psihomotoričnih kompetenc pa ni bilo mogoče doseči.

Za univerze kot ustanove je po oceni visokošolskega sindikata enako skrb vzbujajoče tudi zamiranje akademske skupnosti. "Ker so fizični stiki omejeni, je delovanje akademske skupnosti omejeno na občasne videokonference, ki ne morejo nadomestiti osebnega stika, pogovorov ter neformalnih diskusij pred in po sejah, zmanjšuje se občutek pripadnosti ustanovi. Ni naključje, da je univerza v družbi v tem obdobju precej neopazna, se ne opredeljuje do aktualne družbene problematike ali pa to počne na deklarativni ravni," so še navedli.