Sindikate najbolj skrbi predvideno krčenje mase plač v javnem sektorju za pet odstotkov, nasprotujejo pa tudi predvidenemu selektivnemu dvigu spodnje stopnje DDV-ja. Kritični so tudi, ker je vlada znižala davek na dobiček pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov.
Na ta račun naj bi se prilivi v javno blagajno zmanjšali za 200 milijonov evrov, to pa predstavlja dodaten pritisk na zmanjševanje socialnih pravic, je prepričan predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Ker naj bi bile trenutno največje žrtve predloga upokojenci in brezposelni, so potrebni pomembni popravki, je dejal. Ob tem je izpostavil, da predlog ignorira negativne smernice na področju revščine. Zavzel se je tudi za okrepitev pobiranja davkov in za uvedbo davka na finančne transakcije.
Politika dala sebi
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je bil kritičen, ker predlog proračunov povečuje sredstva za politične stranke. Meni, da to kaže na usmerjenost politike vase. Poleg tega je izrazil nasprotovanje predvidenemu selektivnemu dvigu spodnje stopnje DDV-ja. Ta bo imel po njegovih besedah resne posledice za številne dejavnosti in bo prizadel številna delovna mesta.

Dvom o številkah v predlogu proračunov za prihodnji dve leti, ki predvideva znižanje primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, so na seji Ekonomsko-socialnega sveta sicer izrazili tako delodajalci kot sindikati. Minister za finance Janez Šušteršič nad njihovimi pripombami ni presenečen.

"Nenormalen dvig plač v krizi"
V zvezi z oceno o 200 milijonov nižjih prihodkih zaradi znižanja davka na dobiček je Šušteršič poudaril, da ocena upošteva tudi povečanje olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj ter vlaganja. Dodal je, da je ta ocena negotova, saj bo odvisna od dobičkov pravnih oseb.

Šušteršič je opozoril, da Slovenija ni konkurenčna in da je vlada ukrepala tam, kjer je lahko. Nekonkurenčni smo pri plačah, ki so se med krizo "nenormalno" povečale, je izpostavil in spomnil na 23-odstotni dvig minimalne plače v prvem letu krize. Zdaj se tega ne da popraviti, saj za to ne bi bilo razumevanja, je dodal.

Preplahi koraki
Poleg tega ima večina držav v EU-ju neke vrste socialno kapico na socialne prispevke, v Sloveniji pa česa takega ni mogoče dati na mizo, je zatrdil. Če bi socialno kapico predlagali v okviru pokojninske reforme, bi bila ta verjetno obsojena na referendum, verjame.

Slovenija je po njegovih besedah nekonkurenčna tudi zaradi položaja trga dela. Pojasnil je, da bodo v novem zakonu o delovnih razmerjih očitno narejeni le majhni koraki k skrajševanju odpovednih rokov in zniževanju odpravnin. Za konkurenčnost bi bili potrebni pogumnejši koraki, in če bi jih storili, bi bila razprava o znižanju davka od dohodka pravnih oseb legitimna, je sklenil.