Napoved vlade, da bo davek na dodano vrednost z 8,5 odstotka za nekatere storitve in blago dvignila na 20 odstotkov, je močno razburila zainteresirano javnost. Frizerske storitve, časopisna dejavnost, hrana za hišne ljubljenčke, rože ...

Vse te storitve in blago bi po vladnem predlogu udaril višji DDV. Kako se bodo s tem povišanjem spopadli ponudniki teh storitev in blaga, da bi vendarle obdržali svoje stranke, trenutno še ni povsem jasno. Predsednik države pa je zaradi takšnega predloga zaskrbljen.

"Verjamem, da se bo o njem še govorilo, kajti selektivno uvajanje povišanega DDV-ja za tiskana gradiva, publikacije in časopise resnično ni dobra politika. Svetoval bi, da vlada o tem še enkrat temeljito razmisli, da se tudi poslanci temeljito pogovorijo v DZ-ju in najdejo boljšo rešitev. In jaz verjamem, da boljše rešitve obstajajo. Sam sem tudi že večkrat v preteklosti povedal, da če je treba dvigovati DDV, naj se to naredi s splošno stopnjo davka, želel pa bi, da ne bi obremenjevali tiska," meni Danilo Türk.
Kriza zahteva svoj davek
Če je kriza, je pač kriza za vse, in zato mora vsaka dejavnost del bremena pač prevzeti na svoja ramena, pa vladni načrt o dvigu DDV-ja brani Milan Zver.
"Vlada pač išče vse možne načine, da poskuša zagotoviti neko likvidnost države do konca proračunskega leta, in normalno je, da išče vire. Eden izmed njih je bil tudi ta dvig DDV-ja. Zato tu ne gre za nagajanje državljanom, ampak nujen ukrep, ki bo pripomogel k temu, da Slovenijo rešimo najhujšega," pravi Zver.
Slabo premišljen ukrep
Ukrep, ki ga uvaja vlada, preprosto ni dobro premišljen, je podobno kot Türk prepričan Borut Pahor. Za nekatere panoge bi ta dvig po njegovem lahko pomenil začetek konca.
"Prvič, je zelo selektiven, in drugič - za ta področja, ki jih zajema, predvideva zelo veliko povečanje bremen. Temu nisem bil nikoli naklonjen. Naklonjen sem, če bi se to izkazalo za potrebno - in slej ali prej se to bo -, da se davčna bremena porazdelijo širše, z manjšimi razlikami povečanja, izvzemši hrano in najosnovnejše artikle."

Tudi on pa opozarja - dvig davka na dodano vrednost za časopise in tiskane publikacije bi preprosto pomenil tudi znižanje demokratičnih standardov pri nas.