Do novih vojakov bi ob pogodbenih rezervistih vlada rada prišla tudi z zmanjšanjem izobrazbenih meril. Tako bi zdaj dali možnost tudi tistim, ki imajo le osnovno šolo, bi pa morali ob vstopu v vojsko skleniti tudi pogodbo o izobraževanju ob delu za pridobitev potrebne izobrazbe.

Na vladi pa so se pohvalili, da s spremembami urejajo tudi posebnosti delovnega časa vojakov, a ne tako, kot je bilo sprva obljubljeno, opozarja predsednik sindikata vojakov Gvido Novak.

Še vedno ni rešeno vprašanje plačila za čas pripravljenosti, saj se, kot pravi, "ureja pripravljenost v vojnem stanju in v izrednih razmerah, kakršnih nismo imeli od osamosvojitve Slovenije. To pomeni, da se za zaposlene popolnoma nič ne spreminja."

Vojaki namreč za čas pripravljenosti na straži ali pri varovanju državne meje dobijo le 50 odstotkov urne postavke, sami pa menijo, da bi morali dobiti celotno. Tako je leta 2021 odločilo tudi Evropsko sodišče, ki je razsodilo, da se ves čas, ko je vojak pripravljen na delovnem mestu ali določenem kraju, šteje v delovni čas. Ob pritožbi vojaka je temu pritrdilo tudi vrhovno sodišče in mu tako priznalo razliko do celotne urne postavke. Posledično pa je že več kot 1500 pripadnikov Slovenske vojske vložilo tožbe, s katerimi želijo, da jih delodajalec poplača za pretekla leta. Novak tudi opozarja, da je na Morsu popolna blokada socialnega dialoga.

"Minister se z nami ne pogovarja, z državnim sekretarjem Rudijem Medvedom se do zdaj popolnoma nič nismo mogli dogovoriti," je dejal Novak.

Sindikata sta v povezavi s to problematiko že pred časom pisala tudi predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in predsedniku vlade Robertu Golobu, a ker se nič ne premakne, so se odločili, da predsednici komisije pošljejo novo pismo, skupaj s pozivom, naj ukrepa.