Poleg tega zahtevajo še umik najbolj spornih delov predlagane pokojninske reforme. Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič pa je ob priložnosti posvaril pred poglabljanjem delavskega nezadovoljstva, če bi se dialog izkazal kot neproduktiven, omenil tudi možnost referenduma in splošne stavke. "Imamo 101 način za nadaljevanje boja," je dejal.

Semolič je današnjo izročitev podpisov označil kot jasen znak odločnosti sindiaktov, da si izborijo višje plače in jasen poziv vladi, naj nekaj naredi. Dodal je še, da čas ni zaveznik ljudi, ki prejemajo minimalno plačo, torej 431 evrov, ali malenkost več. "Mudi se," je še povedal.

Za upoštevanje delovne dobe, ne starosti
Poleg dviga minimalne plače, sindikati opozarjajo še na napovedano pokojninsko reformo, ki starostno mejo za upokojitev izenačuje za moške in ženske ter jo dviga na 65 let. Sindikati menijo, da bi kriterij za upokojitev morala biti delovna doba in ne starost.

Minister za delo,družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je medtem irazil zadovoljstvo, da je s Semoličem in sekretarjem ZSSS-ja Milošem Utrošo v pogovorih ugotovil, da vsi vidijo iste težave.

Vlada še ne razmišlja o 600 evrih
Vlada sicer še ne razmišlja o dvigu minimalne plače na 600 evrov neto, temveč išče rešitev, kako bi jo v čim krajšem času brez škodljivih ekonomskih posledic dvignila na raven minimalnih življenjskih stroškov. Sicer pa sta oba socialna partnerja, torej vlada in sindikati, odločena v najkrajšem času zaključiti pogajanja. V zvezi z minimalno plačo naj bi to bilo prej kot pri pokojninski reformi.

Po podatkih sindikatov več kot 150.000 delavcev prejema nekaj več kot 500 evrov neto plače, po izračunih ministrstva za delo pa je prag revščine pri 562 evrih.

Zvišanju minimalne plače sicer nihče ne nasprotuje, vendar delodajalci ob tem opozarjajo, da bi njen dvig ogrozil slovensko gospodarstvo in delovna mesta. Po napovedih Gospodarske zbornice Slovenije bi se v tem primeru konkurenčnost Slovenije močno zmanjšala, izgubili pa naj bi 74.000 delovnih mest.