Predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade so usklajevali spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Strinjajo se v večini predlaganih sprememb, na nasprotnih bregovih so ostali le glede odprave plačnega stropa. V DZ bo tako poslan neusklajen predlog zakona, ki sicer sledi pretekli teden parafiranemu plačnemu dogovoru.

Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 predvideva dvig plač – za večino javnih uslužbencev za 8,5 odstotka –, za vse višje nadomestilo za malico in za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda še poračun regresa za letni dopust. Vrednost dogovora je po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik 611 milijonov evrov.

Po parafiranju dogovora je vlada sindikatom poslala predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva odpravo najvišjega, 57. plačnega razreda, ki ga lahko doseže javni uslužbenec z napredovanjem. Tu pa se je zapletlo, saj sindikati trdijo, da gre za sistemski poseg, o čemer bi se morali usklajevati v okviru sistemskih sprememb plačnega sistema in sočasno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, kar so vladi po njihovih besedah tudi jasno povedali.

O tem so govorili tudi na usklajevanjih. Kot je v izjavi za medije po koncu pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek, je predlog zakona ostal neusklajen v treh členih, vsi trije pa se nanašajo na določilo o odpravi plačnega stropa. "Mnenje na sindikalni strani je enotno, in sicer naj se to vprašanje obravnava hkrati z odpravo kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice," je znova poudaril.

Kakšna bo usoda podpisa plačnega dogovora?

Poleg izjave o usklajenosti predloga zakona so na mizi imeli tudi druge akte, vezane na uresničitev parafiranega dogovora. Tako so usklajevali določila kolektivne pogodbe za javni sektor, kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in predloge kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev. Po besedah Počivavška je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, med drugim kdaj se bodo sklepali aneksi h kolektivnim pogodbam glede na to, da trenutno še ni podlage za nekatere uvrstitve, ker so vezane na spremembo zakona. A večjih težav Počivavšek tu ne pričakuje.

Na vprašanje, ali je zaradi neusklajenosti zakona pod vprašaj postavljen podpis plačnega dogovora, predviden za konec prihodnjega tedna, je Počivavšek odgovoril, da o tem ne želi ugibati. "Dejstvo je, da bodo sindikati, ko se bodo odločali o podpisu dogovora, upoštevali tudi to, da je zakon neusklajen, in zdi se mi povsem realna možnost, da se bo kateri od sindikatov odločil, da zaradi tega dogovora ne bo podpisal," je dodal.

Po mnenju generalnega direktorja direktorata za javni sektor Petra Pogačarja je bil sestanek "izjemno konstruktiven". Sicer pa je napovedal, da se bo v ponedeljek na konstitutivni seji sešel svet za sistem plač v javnem sektorju. "Gre za zelo pomemben organ, ki v primeru najpomembnejših sistemskih vprašanj, kar je dvig s 65. na 66. plačni razred, o tem poda svoje mnenje," je pojasnil. Svet med drugim sestavljajo predstavniki vlade, sodišča, tožilstva, Računskega sodišča in sindikatov.

Sledila še ločena pogajanja z zdravniškim sindikatom

"Vlada je postavila svoja izhodišča, mi smo se z njimi seznanili. Do ponedeljka bomo dali protipredlog in v ponedeljek ob 10. uri se dobimo na Fidesu," je po zaključku pogajanj s predstavniki vlade v izjavi za javnost dejal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Dodal je, da sta se obe pogajalski strani dogovorili, da v času poteka pogajanj o podrobnostih v javnosti ne bodo govorili. Na vprašanje, ali so se pripravljeni pogajati znotraj enotnega plačnega sistema, je odgovoril, da "če se ne bi bili pripravljeni pogajati, sploh ne bi bili tu" in da so "vse možnosti odprte". Fides je sicer za 19. oktober napovedal začetek stavke.

"Kar se tiče vlade izstop katerekoli skupine ni sprejemljiv. To je dejstvo," je poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki sicer ocenjuje, da je plače v zdravstvu treba urediti. "Kako jih bomo uredili, se pogajamo s Fidesom. Pogajanja ne bodo nič kaj prijetna in bodo trda, ampak kompromis je možen. In vse, kar si želi vlada, je, da se pogovarjamo brez stavke, da so pacienti oskrbljeni, in ko cel sistem dela, se mi v ozadju trdo pogovarjamo," je dejal.

Tudi minister za zdravje je dejal, da so se s Fidesom dogovorili, da se v javnosti ne blatijo in perejo umazanega perila. "Ne zato, ker tega ne bi znali ali zmogli, ampak zato, da imajo pacienti oskrbo, ki jo potrebujejo, ker je to najbolj važno. To je interes tako Fidesa kot vlade," je poudaril. Kot je pojasnil zdravstveni minister, so pogajalska izhodišča posredovali vsem sindikatom. "Dali smo nekaj plačnih razredov na vseh delovnih mestih, kar pač zmoremo," je dejal.

V sredo je minister napovedal, da bo fokus na mladih zdravnikih, kjer so razmerja najbolj porušena, a se bo po njegovih besedah predlog nanašal tudi na dvig plač drugih specialistov in tudi tistih zdravnikov, ki so zdaj v 57. plačnem razredu, najvišjem, ki ga lahko javni uslužbenci trenutno dosežejo.