V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so na novinarski konferenci spregovorili o vplivu malega dela na gostinstvo in turizem. Prepičani so, da malo delo ne prinaša "nič dobrega", kar kaže tudi primer v Nemčiji. Predvsem opozarjajo na možnost porasta dela na črno in premajhnega nadzora, na ženske, ki bodo ob sprejetju zakona najbolj na udaru, in na izkoriščanje vseh t. i. malih delavcev.

"Nadzora nikakor ne bo mogli izvajati"
"V naši panogi je zaposlenih 51.000 ljudi in gre za delovno zelo intenzivno panogo," je uvodoma poudarila Karmen Leban, sekretarka Sindikata gostinstva in turizma. "V gostinstvu in turizmu je najpomembnejši človeški dejavnik. Že zdaj v tej panogi ni rožnatega stanja," meni, saj se šole zapirajo, in čeprav je turizem ena izmed perspektivnih panog, se ljudje za tak poklic ne odločajo.

V gostinstvu in turizmu poudarjajo, da že dalj časa opozarjajo na problematiko dela na črno, opozarjali so tudi na to, da je prihajalo do velikih zlorab študentskih napotnic, saj delo na črno preko študentskih napotnic pomeni nelojalno konkurenco "pravim" študentom, sankcij pa po njihovem mnenju ni. "Malo delo pomeni katastrofo," je prepričana Lebanova, saj to pomeni "legalno omogočeno delo na črno, kontrola se nikakor ne more vršiti".

Delavci bodo na slabšem
Kot je še pojasnila Lebanova, je povprečna plača gostinskih delavcev 720 evrov, in sicer za veliko več kot 180 ur dela in "ta plača se bo še zmanjšala". Delavci, ki bodo delali po pogodbah o malem delu, bodo morali delati v "neugodnem delovnem času" - ponoči, ob koncu tedna, deljeno oz. bo tak delavec "na razpolago". Lebanova še dodaja, da gre v teh primerih za ljudi, ki niso kvalificirani in ki ne bodo delali s srcem. "Dobički bodo rasli, ampak zaposleni od tega ne bodo imeli nič," dodaja.

"S slabim občutkom čakamo na to, kaj se bo zgodilo, če bo zakon začel veljati. Malo delo ni rešitev, ker mladi lahko o velikem delu in zaposlitvi za nedoločen čas samo sanjajo," končuje Lebanova. Prepričana je, da bi vlada morala ukrepati drugače in ustvariti razmere, ki bi omogočali zaposlitve, saj sta gostinstvo in turizem panogi, ki ustvarjata veliko delovnih mest, ki so zdaj zaposlovala za določen čas, z malim delom pa bodo še pogodbe za določen čas "postale vrednote".

"Podatki iz Nemčije kažejo, da malo delo ni dobra rešitev"
Strokovni sodelavec ZSSS-ja Goran Lukič je pojasnil, da najnovejši podatki iz tujine kažejo, kaj se lahko zgodi v omenjenih dejavnostih. Kot primer navaja Nemčijo, kje je bilo konec leta 2010 skoraj 7 milijonov malih delavcev, od tega več kot 4 milijone žensk. "Številke potrjujejo, da bo malo delo prizadelo predvsem ženske," poudarja Lukič. Pojasnjuje, kakšen je odziv strokovne javnosti, saj so nemški pravniki dali v javnost poziv za "odpravo teh anomalij".

Lukič še poudarja, da delavci ne bodo redno zaposleni, prav tako bodo imeli manj zavarovalne dobe, kar se poznalo predvsem v starejših letih. Pojasnjuje, da so po izračunih prišli do številke 897.000 malih delavcev, kar je več kot je zaposlenih v Sloveniji oz. je količina malega dela lahko 4-krat večja, kolikor je obseg študentskega dela.

"Na 100 redno zaposlenih kar 212 malih delavcev"
Na konkretnem primeru gostinstva Lukič izpostavlja vprašanje malega dela, saj naj bi bilo na 100 redno zaposlenih kar 212 malih delavcev. "Ko enkrat prideš na pot malega dela, ni več poti nazaj," je prepričan. Navedel je tudi primer vodje gostinskega obrata iz Maribora, ki je že vnaprej napovedala, da bo zaposlila male delavce, saj ji tako ne bo treba plačevati dodatkov, regresov, prispevkov ...

Lukič je se dotaknil še inšpekcijskega nadzora. Pojasnil je, da je v Sloveniji že nekaj let samo 86 inšpektorjev, medtem ko se število kršitev povečuje. Tudi on meni, da nadzor ne bo mogoč in bodo zato kršitve številne in ne bodo sankcionirane.