Vladi kot kaže ne bo uspelo uresničiti vseh obljub, ki jih je glede plač v javnem sektoju dala prejšnja vlada. Sindikati predloga za zamrznitev plač ne sprejemajo. Foto: MMC RTV SLO
Vladi kot kaže ne bo uspelo uresničiti vseh obljub, ki jih je glede plač v javnem sektoju dala prejšnja vlada. Sindikati predloga za zamrznitev plač ne sprejemajo. Foto: MMC RTV SLO

Ekonomist Maks Tajnikar ne podpira splošne zamrznitve plač, saj posamezni deli javnega sektorja niso v enakopravnem položaju. Vlada bi morala znižati plače v nekaterih delih javnega sektorja, kjer so v preteklosti rasle prehitro, in s tem bi nastal določen prihranek za prihodnje leto, je dejal. V predlogu se po njegovem mnenju kaže, da v nobenem delu javnega sektorja ni bila narejena resna reforma, s katero bi dobili vsaj toliko storitev kot zdaj za manj denarja. Za primer je izpostavil zdravstvo, kjer se bolnišnice financira po točkah in ne po plačah in bi morali oblikovanje plač prepustiti bolnišnicam. Subvencioniranje pokojninske in zdravstvene blagajne se mu zdi nesprejemnljivo, ideje o povečevanju prispevkov pa se mu zdijo neumnost.

Ekonomist Tine Stanovnik se strinja z zamrznitvijo plač, delno pa tudi z znižanjem. Ob tem pravi, da bi to morda moralo biti selektivno - nizkih plač ne bi zniževali.

Ekonomist Marko Jaklič meni, da je zmanjšanje plač oziroma njihova zamrznitev najlažji, a slab ukrep. Po njegovem mnenju je treba omejiti maso plač, predvsem z reorganizacijo in po potrebi odpuščanjem. Dobri birokrati in strokovnjaki v javnem sektorju, ki jih nujno potrebujemo, morajo imeti dobre plače, drugače pa jih tudi v teh razmerah ne bo mogoče zadržati. Sam meni, da ima vlada še velike rezerve na strani pobiranja davkov, a brez dodatnega zviševanja davčnih stopenj za dohodnino.

Vlada sindikatom ponuja dve možnosti
Ustaviti rast plač v javnem sektorju?

V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije so dejali, da predloga o zamrznitvi plač še niso prejeli, predstavljen jim bo šele popoldne na sestanku z vlado. Generalna sekretarka v sindikatu Flory Banovac je za MMC povedala, da bo predlog med člani negativno sprejet.

Sekretarka Sindikata centrov za socialno delo (SINCE07) Verena Kogoj je za MMC dejala, da zamrznitve plač nikakor ne morejo podpreti, čeprav se zavedajo, da razmere niso rožnate. Dejala je, da delavci predolgo nosijo breme neučinkovitega menedžmenta v gospodarstvu, ki z "ugašanjem" vpliva tudi na prihodkovno raven javnega sektorja. Država bi po njenem mnenju lahko prihranila z racionalizacijo poslovanja, manj radodarna pa bi morala biti pri nagradah in odpravninah.

Tomaž Virnik iz Sindikata delavcev v pravosodju je za MMC pojasnil, da predloga še niso prejeli in ga zato ne morejo komentirati, kot vlada to počne prek medijev, kar pa povzroča nezadovoljstvo članov in preostalih zaposlenih. V sindikatu so mnenja, da se stvari, za katere so potrebna usklajevanja med socialnimi partnerji, ne komenitra v medijih.

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva se bodo do predloga vlada opredelili, ko jim bo ta predstavljen, je povedala generalna sekretarka Dragica Kekec.

Jelinčič: Vlada bi zamrznila plače po povišicah sodnikom, zdravnikom in šolnikom
Zmago Jelinčič
(SNS) je za MMC opozoril, da bo vlada zamrznila plače po tem, ko jih je zdravnikom dvignila za četrtino, sodnikom za 30 in šolnikom za 15 odstotkov. Meni, da s tem vlada kaže dvoličnost, nesposobnost in ignorantstvo. Jelinčič pravi, da bi vlada sredstva lahko dobila, če bi pobrala manjkajoča sredstva od 50.000 med približno 100.000 brezposelnimi, ki bi jih poslala na delo, ob tem pa domov poslala okoli 50.000 tujcev, ki so na delu v Sloveniji in prejemajo vsaj 500 evrov plače, denar pa pošiljajo v matične države. Predsednik SNS-a ocenjuje, da bi bil letni prihranek okoli 700 milijonov evrov ali celo dvakrat toliko.

Vodja poslanske skupine SD-ja Bojan Kontič pa je za MMC dejal, da je treba na dogovor med ministrico za javno upravo in sindikati še počakati. V poslanski skupini upajo, da se bo z dialogom našla rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani, saj nas lahko samo dialog in razumevanje iz trenutnega položaja pripeljeta v stabilne javne finance, ki so pogoj za čimprejšnji izhod iz krize.

Borut Sajovic, vodja poslanske skupine LDS-a, je za MMC povedal, da je prav, da si zaposleni v javnem sektorju in gospodarstvu razdelijo breme težavnega gospodarskega obdobja. Zato omejevanje plač v javnem sektorju podpirajo, a mora biti to sorazmerno in časovno omejeno.

Da se z vladnim predlogom strinjajo, so za naše uredništvo potrdili tudi v poslanski skupini stranke Zares.

Radovan Žerjav iz SLS-a pa glede plač v javnem sektorju pravi, da "morajo zaposleni v javnem sektorju deliti usodo zaposlenih v realnem sektorju. Ni pravično, da zaposleni v gospodarstvu kot po tekočem traku zgubljajo službe, medtem ko so zaposleni v javnem sektorju zaščiteni bolj kot kočevski medvedi". Žerjav ob tem še meni, da gre predlog vlade glede zmanjšanja plač "v smeri uravnilovke, in to ni dobro". Sicer pa na področju plač v javnem sektorju zagovarja znižanje mase plač, torej znižanje števila zaposlenih.

Odgovore ostalih akterjev še pričakujemo.

Ekonomist Maks Tajnikar ne podpira splošne zamrznitve plač, saj posamezni deli javnega sektorja niso v enakopravnem položaju. Vlada bi morala znižati plače v nekaterih delih javnega sektorja, kjer so v preteklosti rasle prehitro, in s tem bi nastal določen prihranek za prihodnje leto, je dejal. V predlogu se po njegovem mnenju kaže, da v nobenem delu javnega sektorja ni bila narejena resna reforma, s katero bi dobili vsaj toliko storitev kot zdaj za manj denarja. Za primer je izpostavil zdravstvo, kjer se bolnišnice financira po točkah in ne po plačah in bi morali oblikovanje plač prepustiti bolnišnicam. Subvencioniranje pokojninske in zdravstvene blagajne se mu zdi nesprejemnljivo, ideje o povečevanju prispevkov pa se mu zdijo neumnost.

Ekonomist Tine Stanovnik se strinja z zamrznitvijo plač, delno pa tudi z znižanjem. Ob tem pravi, da bi to morda moralo biti selektivno - nizkih plač ne bi zniževali.

Ekonomist Marko Jaklič meni, da je zmanjšanje plač oziroma njihova zamrznitev najlažji, a slab ukrep. Po njegovem mnenju je treba omejiti maso plač, predvsem z reorganizacijo in po potrebi odpuščanjem. Dobri birokrati in strokovnjaki v javnem sektorju, ki jih nujno potrebujemo, morajo imeti dobre plače, drugače pa jih tudi v teh razmerah ne bo mogoče zadržati. Sam meni, da ima vlada še velike rezerve na strani pobiranja davkov, a brez dodatnega zviševanja davčnih stopenj za dohodnino.

Vlada sindikatom ponuja dve možnosti
Ustaviti rast plač v javnem sektorju?