Koprivnikar je poudaril, da podatki kažejo, da so tudi javni uslužbenci deležni gospodarske rasti. Kot je dejal, se je masa za plače v javnem sektorju v zadnjih dveh letih povečala za več kot deset odstotkov, povprečna plača pa se je dvignila za sedem odstotkov. Dejstvo je po njegovih besedah tudi, da plače v javnem sektorju že četrto leto zapored rastejo malenkost hitreje kot v zasebnem.

Vlada je zvečer na dopisni seji sprejela dopolnitev izhodišč za pogajanja, za katega je pooblastila že ustanovljeno vladno pogajalsko skupino. Nalaga ji, da v nadaljevanju pogajalskega procesa z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja pogajalske predloge oblikuje tako, da pri tem upošteva makroekonomski okvir iz izhodišč, ki jih je vlada sprejela na četrtkovi seji, ter o poteku pogajanj poroča vladi.

Koprivnikar: To ni stavka za izpolnitev zavez
Napovedan stavkovni val po Koprivnikarjevi oceni ni upravičen. Dejal je, da gre pri vseh napovedanih stavkah za interesne stavke - stavke "za nekaj več" - in ne za stavke za izpolnitev pravic, ki so zaposlenim kršene, oz. zavez, ki jih delodajalec ne izpolnjuje. Takšne stavke pa po zakonu niso dolžni plačati. Je pa Koprivnikar dodal, da je bilo plačilo stavke vedno do zdaj ena izmed stavkovnih zahtev in predmet pogajanj.

Minister je zavrnil očitke, da se vlada ne odziva. Ne nazadnje je dejal, da so ves konec tedna s celotno ekipo na vladni pogajalski strani sedeli do poznih večernih ur in iskali možnosti za konstruktivne pogajalske predloge. "Imam občutek, da se v javnosti poskuša ustvariti občutek kaosa in zmede. Jaz vam zagotavljam, da na vladni strani tega vsekakor ni," je poudaril.

Pri tem je ponovil, da je vlada želela skupna pogajanja z vsemi sindikati tudi zato, ker se zahteve sindikatov ne bodo mogle uresničiti, dokler za skupno mizo ne bodo vsi potrdili enotnih krovnih kolektivnih pogodb in morebitnih zakonskih sprememb. Ker pa so nekateri sindikati kljub temu vztrajali pri ločenih pogajanjih, imajo ta trenutek več ločenih pogajalskih skupin.

Ponovil je, da so zavezani dialogu, kar so v vseh teh letih tudi dokazovali, in menil, da so se pogajali zelo uspešno. Še naprej se bodo pogajali, a kot je poudaril, ne na ulici. Vlada pa ne bo sprejemala zavez, ki bi bile škodljive za državo, pa tudi če bi jih prenesli nekam v prihodnost.

Vasle opozoril na produktivnost
Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je poudaril, da mora biti rast plač skladna z rastjo produktivnosti. V zasebnem sektorju je bila rast plač lani v 11 mesecih okoli 2,7-odstotna, če bi se za toliko povišale plače v javnem sektorju, bi to pomenilo okoli 140 milijonov evrov. Za letos pričakujejo, da bo rast plač v zasebnem sektorju približno 3,4-odstotna. Če bi se za skladen znesek povišale tudi plače v javnem sektorju, bi pomenilo 170 milijonov evrov.

Dvig plač za 991 milijonov evrov, kolikor vlada ocenjuje, da so vredne vse stavkovne zahteve sindikatov, pa bi po Vasletovih besedah precej spremenil celotno makroekonomsko sliko v Sloveniji. Koprivnikar je dodal, da bi s tem zaustavili gospodarsko rast in bi se začeli vračati v spiralo recesije.

Pojasnil je, da so za letos načrtovali dvig stroška dela v javnem sektorju za 4,4 odstotka, pri čemer je spomnil, da k povečanju že prispevajo polno izplačilo pokojninskih premij ter regresa za vse javne uslužbence in redna napredovanja. Kot je dejal, nekaj minimalnega prostora za pogajanja še je, a je ta prostor daleč od tega, kar so skupne sindikalne zahteve. O konkretnih številkah pa ne more govoriti, saj so predmet pogajalskega procesa.

Sicer pa je ponovil, da so se v pogajalskem procesu s sindikati zavezali, da se bodo dogovorili o dvigu plač, ki so primerljive z zdravniškimi, ne morejo pa govoriti o dvigu vseh plač.

Dotaknil se je tudi zahteve po sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov, vključno z osemodstotnim znižanjem plač z zakonom za uravnoteženje javnih financ v letu 2012. Po njegovih navedbah zakon spremembe vrednotenja plačne lestvice ni sprejel kot začasni ukrep. Plačna lestvica je bila prevrednotena. Sam učinek tega prevrednotenja pa je bil kompenziran z drugimi uvrstitvami.

Javni uslužbenci se tako po ministrovih besedah dejansko niso soočili z osemodstotnim znižanjem plač, so pa bile nekatere skupine deležne večjega ali manjšega znižanja plač, največjega direktorji in ravnatelji javnih zavodov.
.

.
"Porušena razmerja"
V koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov dan pred napovedano stavko v javnem sektorju ugotavljajo, da je ta glede na podcenjujoč in ignorantski odnos vlade do njihovih legitimnih zahtev neizogibna. Tudi ponedeljkova pogajanja so bila namreč neuspešna, saj vlada, kot pravijo, nima pooblastil za pogajanja o pretežnem delu stavkovnih zahtev.

Vlada je po njihovih navedbah tak pristop izrecno zavrnila predvsem zato, ker bi pomenil ponovno zvišanje vrednosti plačnih razredov zaposlenih do 26. plačnega razreda. A v sindikatih opozarjajo, da uvrstitve teh delovnih mest v povezavi s spremenjenim vrednotenjem delovnih mest zdravnikov niso bile nikoli obravnavane. "Vladno stališče očitno izhaja iz predpostavke, da gre za manjvredna delovna mesta, ki niso niti znotraj enotnega plačnega sistema v nikakršnem razmerju do delovnih mest zdravnikov," so zapisali.

Kot so dodali, pa se vladni strani ne zdi problematično, da so se uvrstitve zdravniških delovnih mest v izhodišču povišale od treh do sedmih plačnih razredov, "medtem ko naj se zaposleni na delovnih mestih do 26. plačnega razreda zadovoljijo z odpravo anomalij, ki so bile del sistema še od leta 2008," praviloma pa so bili deležni "enega do dveh, izjemoma za najnižje vrednotena delovna mesta od treh do štirih plačnih razredov".
.

.
Za sindikate razširitev nezadostna
V koordinaciji stavkovnih odborov ob tem zavračajo izjave ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, da si je vlada zelo prizadevala in da naj bi se s svojimi predlogi konkretno približala. Kot pojasnjujejo, je vladna stran vztrajala pri zasnovi svojih izhodišč iz aprila 2017, v katerih je predlagala spremenjeno vrednotenje zgolj nekaterih delovnih mest, ki jih ocenjuje kot neposredno primerljiva z zdravniškimi.

Temu naboru je dodala še nekaj delovnih mest, ki jih zaseda relativno malo zaposlenih z doktorati in magisteriji znanosti, in izrazila pripravljenost, da bi v ta nabor dodali še nekatere manjše skupine z zdravniki neposredno primerljivih delovnih mest, za katera se zahteva univerzitetna izobrazba. Vpliv spremembe zdravniških plač na ostala delovna mesta pa je zavrnila.

Pri tem se vlada po navedbah sindikatov sklicuje predvsem na finančne posledice dviga večjega števila delovnih mest, čeprav so na sindikalni strani izrazili pripravljenost na dogovor o dinamiki realizacije dogovorjenega in na pogajanja o višini predlaganih dvigov vrednosti plačnih razredov.

"Popolnoma jasno postaja, da se vlada še vedno izogiba svoji odgovornosti za porušena razmerja v enotnem plačnem sistemu in stanja ni pripravljena sanirati," so ob tem zapisali v koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov. Iz vladnih izhodišč pa po njihovem izhaja tudi, da vladna pogajalska skupina zavrača odpravo ukrepa osemodstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov, ki je bil uveden z zakonom za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012.

V koordinaciji stavkovnih odborov tako nadaljujejo vse priprave na stavko. Potek pogajanj ter neresen in neodgovoren odnos vlade do napovedane stavke pa se po njihovih besedah ne nazadnje kaže tudi v tem, da je vladna stran z začetkom pogajanj zavlačevala.