Proračun za leto 2022 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Gospodarske napovedi so ugodne in vlada načrtuje rast prilivov v proračun, vendar bo covid-19 še naprej zahteval visoke stroške, predvsem za zaščitno opremo ter cepljenje in testiranje.

Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti v DZ-ju poudaril investicije, ki jih bo prihodnje leto za dobro tretjino več kot letos in tudi leta 2023 bodo ostale na podobni ravni. Taka rast bo mogoča predvsem zaradi večjega črpanja evropskih sredstev. Šircelj je spomnil, da je vlada predlog proračunov pripravljala v okoliščinah pandemije covida-19. "Covid-19 še vedno vpliva na naše življenje, zato še vedno veljajo pravila splošne odstopne klavzule," je dejal in pojasnil, da je zato pri proračunskem načrtovanju še vedno dovoljen odstop od fiskalnih pravil.

Če se bo kriza končala, pa vlada že pripravlja postopke, kako spraviti primanjkljaj, dolg in preostale kazalnike nazaj v okvir fiskalnih pravil, je zagotovil. Poudaril je, da so investicije tisti temelj, ki ne pomeni le okrevanja, ampak tudi odpornost gospodarstva. Proračuna za prihodnji dve leti sta zato investicijsko usmerjena – potem ko se je v letih 2019 in 2020 iz proračuna financiralo za po nekaj več kot 900 milijonov evrov investicij, se bo to število v prihodnjih dveh letih gibalo nad 2,2 milijarde evrov.

Rast investicij je pripisal predvsem večjemu črpanju evropskih sredstev, saj se končuje črpanje iz prejšnjega programskega obdobja in začenja črpanje iz novega, predvsem pa Slovenija računa na sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Investicijske projekte so pripravili na vseh ministrstvih, Šircelj je med drugim omenil nove bolnišnice in urgentne centre, šole in vrtce, pa novo sodno stavbo in domove za starejše, kot tudi financiranje gradnje cest in železnic, naložbe v protipoplavno varnost ter nakup novega transportnega helikopterja in novih obrambnih sredstev.

Minister pričakuje rast potrošnje in prilivov od DDV-ja

Brez upoštevanja izdatkov za investicije bi se skupni obseg odhodkov državnega proračuna prihodnje leto znižal, tako pa vlada predlaga povečanje proračunske porabe za dobro desetino, na 13,94 milijarde evrov. Prihodkov naj bi se leta 2022 v proračun steklo 11,47 milijarde evrov. Leta 2023 so prihodki načrtovani v vrednosti 11,84 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v vrednosti 13,36 milijarde evrov.

Finančni minister pričakuje, da bo zaradi ugodnega gospodarskega ozračja in investicij rasla potrošnja, s tem pa tudi prilivi od davka na dodano vrednost. Zaradi ugodnega zaposlitvenega ozračja bodo rasli prilivi od dohodnine, zaradi ugodnih možnosti za poslovanje pa bodo rasli prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb, je napovedal.

Zato bo mogoče zmanjševati proračunski primanjkljaj – leta 2022 bo tako znašal 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP-ja, leto pozneje pa 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP-ja.

Opozoril pa je na veliko tveganje za razvoj Slovenije. "To je virus," je dejal in pozval, naj storimo vse, da preprečimo njegovo širjenje.

Pogled vlade in opozicije na proračuna za prihodnji dve leti sicer ne bi mogel biti bolj narazen, je za Radio Slovenija poročala novinarka Zdenka Bakalar. Medtem ko vlada poudarja naložbe v dolga leta zanemarjana področja zdravstva, dolgotrajne oskrbe, železnic, cest, urejanja voda, šolstva, obrambe, opozicija trdi nasprotno – da bo vlada z visokimi primanjkljaji do vratu in čezmerno zadolžila državo.

Iz opozicije opozorila o zadolževanju in kratkovidnosti

V večjem delu opozicije so do predloga proračunov pričakovano kritični. Opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov v volilnem letu 2022, ki da bo vodila v trajno poslabšanje stanja slovenskih javnih financ. Predloga proračunov sta nerealna, je dejal Igor Peček (LMŠ) in dodal, da temeljita na visokem zadolževanju, predvideni razvojni potencial pa je pod vprašajem. "Živimo na kredit, brez resnega načrta, kako bomo v naslednjih letih več ustvarjali in kako bomo milijardne dolgove poravnali, vse navedeno pa motivira še misel na volilno leto 2022," je povzel.

Po mnenju Matjaža Hana (SD) je vlada izgubila nadzor nad odhodki. Obnaša se, kot da obdobja poceni zadolževanja ne bo nikoli konec, fiskalno pravilo pa se nikoli ne bo vrnilo nazaj, je dejal. "Denar se deli vsevprek, štejejo milijone in milijarde, ki naj bi jih dali ljudem, pri tem pa se niti enkrat ne vprašajo o rezultatih tega početja," je dejal in dodal: "Je pa res – volitve so pred vrati."

Alenka Bratušek (SAB) je opozorila, da so slovenske finance danes v zelo slabem stanju. V treh letih se je nabralo za deset milijard evrov primanjkljaja, vendar je od tega šlo le pet milijard evrov za zaščito zdravja ljudi in življenj ob epidemiji, je opozorila. Glede predlaganih proračunov pa je dejala, da nista dobra za državo. Prinašata namreč veliko negotovosti in videti je, kot da je zdajšnji vladi popolnoma vseeno za prihodnost države in ljudi.

Luki Mesecu (Levica) se zdita predloga proračunov kratkovidna. "Medtem ko se dražijo gorivo, energenti in hrana, se sredstva za socialno varnost krčijo oz. ostajajo enaka," je dejal. Prav tako sta dokumenta izrazito predvolilna; vlada si želi z njima kupiti čim večjo priljubljenost pri ljudeh in se požvižga na to, kakšni bodo srednjeročni učinki.

Janja Sluga (NeP) je napovedala, da bodo v njihovi poslanski skupini glasovali proti. V obravnavanih dokumentih namreč vidijo finančne prioritete političnih programov strank vladajoče koalicije in njihove koalicijske pogodbe, poleg tega bi jih lahko opisali kot "javnofinančni divji zahod". Morda res vsebujejo optimistične investicijske načrte, vendar se ti zdijo Slugi povsem nerealni.

SNS kritičen do kritik, DeSUS bo predlagane dokumente podprl

"Lahko je kritizirati," je po drugi strani dejal Dušan Šiško (SNS). Tako kot v drugih državah so tudi v slovenskem proračunu odhodki prilagojeni zdravstvenim razmeram, je dejal in dodal: "Kritikom lahko rečemo le, naj oni poskušajo imeti normalno fiskalno politiko in javnofinančno sliko znotraj svetovne epidemije." Sicer pa je tudi Šiško spomnil na volitve aprila 2022 in dejal, da bo nova vlada vsekakor predlagala prerazporeditve.

Proračunske dokumente bodo podprli tudi poslanci DeSUS-a. Robert Polnar (DeSUS) je ob tem poudaril povečanje sofinanciranja pokojninske blagajne iz državnega proračuna za skoraj 72 milijonov evrov, na 1,215 milijarde evrov.

V koaliciji ocenjujejo, da sta predloga glede na razmere ustrezno naravnana

V koalicijskih strankah obravnavane dokumente hvalijo kot optimistične in razvojne. Marko Pogačnik (SDS) je zatrdil, da sta predloga proračunov optimistično in razvojno naravnana, "s sredstvi za investicije, kakršnih ta država v vsej svoji zgodovini še ni imela na voljo". Proračuna nista le socialno usmerjena, ampak sta po dolgem času tudi razvojno usmerjena, je dejal in dodal, da bo v vsakem od prihodnjih dveh let za investicije namenjenih več kot dve milijardi evrov. Med pomembnejšimi načrtovanimi investicijami je Pogačnik poudaril investicije v zdravstvo, ki jih bo v dveh letih več kot pa v celotnem preteklem desetletju. Poudaril je še investicije v cestno in železniško infrastrukturo, pa v protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce, šole ter športno infrastrukturo, kot tudi v kulturo, znanost in digitalno povezljivost.

"Denar gre za ljudi, ne gre v bančne ali kakšne druge luknje," je dejal tudi Jožef Horvat (NSi). Proračunska politika se je po njegovih besedah prilagodila novonastalim razmeram, zagotavljajo se torej sredstva za financiranje zaščite zdravja prebivalstva in pomaga gospodarstvu ter prebivalstvu pri omilitvi posledic epidemije.

"Predlagana proračuna sta ustrezno razvojno naravnana," je dejala tudi Monika Gregorčič (SMC). Vsebujeta namreč zadosten investicijski potencial, ki bo na daljši rok in ob dodatnih evropskih sredstvih omogočil razvoj vseh družbenih podsistemov ter stabilno rast bruto družbenega proizvoda, je presodila.

Od 55 vloženih dopolnil jih vlada podpira pet

Potem ko se je DZ seznanil s predlogom državnih proračunov za naslednje dveletno obdobje, se je podrobneje lotil predlaganih sprememb proračuna za leto 2022. V opoziciji so kritični, za številne programe si želijo več sredstev. "Dobrih 300 milijonov evrov je bilo namenjenih nevladnim organizacijam, vi ste jih prepolovili," je opozoril Jože Lenart (LMŠ). Pol manj denarja je zdaj namenjenega tudi za neodvisne ustvarjalce v kulturi, je ugotovila Violeta Tomić (Levica), Samo Bevk (SD) pa je med drugim pozval k povečanju sredstev za sanacijo rudarske škode in degradiranega okolja v Idriji.

Poslanske skupine so k načrtovani proračunski porabi v letu 2022 vložile 55 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedile na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Z enim od njih naj bi za ureditev novega vira pitne vode za prebivalce Anhovega v prihodnjem letu zagotovili pol milijona evrov. Podobno dopolnilo so poslanci strank SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP vložili tudi k predlogu proračuna za leto 2023.

Od vseh vloženih dopolnil jih vlada podpira le pet – vse so vložile koalicijske stranke SDS, NSi in SMC –, ki jim je v soboto prikimal tudi odbor DZ-ja za finance. Podporo preostalim bodo njihovi avtorji poskušali pridobiti v nadaljevanju seje. Glasovanje je pričakovati v četrtek, predtem bodo imeli na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2023, predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2024.