Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki na vladni ravni usklajuje dejavnosti boja proti sivi ekonomiji, pravi, da je v Sloveniji sive ekonomije med osem do deset milijard evrov, javne blagajne pa ob vsaki "sivi" milijardi evrov izgubijo 100 milijonov evrov.

Po njegovih besedah je to tudi moralni problem, Slovenija pa se želi z dejavnim bojem proti temu pojavu uvrstiti v skupino držav, kjer neplačevanje davkov velja za moralno sporno. "Želim si, da bi boj proti sivi ekonomiji vsi v Sloveniji razumeli kot skupen projekt, saj nam siva ekonomija odžira varno starost, varno mladost, varen in delujoč zdravstveni sistem. Zato boj proti sivi ekonomiji pomeni boljše življenje v tej državi," je zatrdil minister.

Spletna stran, oglasi in družabna omrežja
V boju zoper sivo ekonomijo zato ne bodo le spreminjali zakonodaje in izvajali nadzornih akcij, temveč bodo tudi ozaveščali in spreminjali miselnost ljudi. To je cilj kampanje Vklopi razum, zahtevaj račun. Letos bo vlada zanjo namenila 120.000 evrov, prihodnje leto pa predvidoma 240.000 evrov. Postavili so spletno stran www.protisiviekonomiji.si, oglaševali bodo na plakatnih mestih, na TV-programih in na družbenih omrežjih.

100 odstotkov več prijav občanov
Ob tem vlada sprejema tudi zakonske ukrepe. Julija so uvedli virtualne davčne blagajne. Generalna direktorica davčne uprave Jana Ahčin je pojasnila, da so po uvedbi virtualnih davčnih blagajn izvedli prek 4000 inšpekcijskih nadzorov. Ta teden pa so začeli aktivni nadzor gostincev, je spomnila.

Pri tem se je zahvalila za dejavno sodelovanje državljanov, saj se je število prijav v primerjavi s preteklimi leti povečalo za 100 odstotkov. Kot je napovedala, bodo akcije, tudi zapiranje lokalov, nadaljevali, a ne bodo več tako medijsko odmevne in bodo postale "navadno delo davčne uprave".

Težave zaradi 'paragonskih blokov'
Durs pa ne more biti tako učinkovit na področjih, kot sta zobozdravstvo in odvetništvo, kjer uporaba registrskih blagajn ni nujna. Tržni inšpektorat je tudi zaradi takšnih primerov v četrtek predlagal prepoved izdajanja računov s pomočjo t. i. paragonskih blokov, ki jih je zdaj mogoče kupovati povsod, a se jih lahko nato odvrže.

Bolje bi bilo, da bi bloke izdajal le Durs, pri čemer bi se nanje vpisalo matično številko podjetja. Stornacijo računa bi bilo v tem primeru zelo težko pojasniti, poudarja glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.