"Nikomur nisem niti pisno niti ustno predlagal kakršnega koli ukrepanja proti Sloveniji," se je na novinarski konferenci generalni državni tožilec Drago Šketa odzval na očitek predsednika vlade Janeza Janše dopoldne v državnem zboru (DZ), da njegovo pismo glavni evropski javni tožilki Lauri Kövesi in pozivanje h pogojevanju izplačila evropskih sredstev Sloveniji mejijo na državni udar.

Janša je v odgovorih na poslanska vprašanja v parlamentu govoril tudi o prizadevanjih nekaterih, "da bi se sredstva, ki si jih je Slovenija izpogajala za naslednje sedemletno obdobje, zamrznila", kar je označil za zavržno početje. Pri tem je omenil evropsko poslanko Tanjo Fajon, s čimer naj bi šla čez rob, ampak je to po njegovih besedah "del političnega diskurza". Bolj kritičen pa je bil do pisma s tovrstno vsebino, ki naj bi ga v Bruselj poslal Drago Šketa.

Besede, ki jih je dopoldne v DZ-ju izrekel predsednik vlade Janša: "Zdaj, ko smo v zadnjih dneh slišali, da je generalni državni tožilec v Bruselj poslal pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oz. zamrznitev teh sredstev, pa moram reči, da to meji na državni udar".

Šketa: Nobenega pisma s takšno vsebino nisem poslal

Ni res, pravi Drago Šketa, nobenega pisma s takšno vsebino ni poslal. "Niti Lauri Kövesi niti komur koli drugemu nisem niti pisno niti ustno predlagal kakršno koli ukrepanja zoper Slovenijo," je bil jasen.

Ji je pa opisal vse okoliščine, v katerih dela tožilstvo v Sloveniji, je pojasnil Šketa, tudi to, da je v DZ-ju obravnava sprememb kazenskega zakonika, ki občutno skrajšujejo zastaralne roke. "Omenjeni obisk v Luksemburgu je bil izključno delovne narave, prav tako navajam, da je bila seznanitev Evropske komisije (EK) s tem avtonomna odločitev evropske glavne tožilke Laure Kövesi," je pojasnil Šketa.

Laura Kövesi ga je sama prosila, tako je zatrdil Šketa, naj jo seznani z vsemi ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost tožilstva in status tožilcev. To je po njegovih besedah tudi storil, v pismu pa ni nič takega, kar ne bi bilo javnosti že znano.

"Seznanitev z dejstvi in okoliščinami"

Osrednji namen pisma Kövesijevi je tako bil "seznanitev z dejstvi in okoliščinami ter stališči, ki so bila vsa že brez izjeme pred tem večkrat predstavljena in izražena v javnosti", je zatrdil.

"Omenjeno pismo je bilo poslano na njeno prošnjo, da jo seznanimo z vsemi ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva in državnih tožilcev," je dejal in poudaril, da lahko status tožilstva iz vsake države članice, ki se je pridružila evropskemu javnemu tožilstvu, vpliva na učinkovitost njegovega delovanja.

Pismo, ki ga je Šketa tudi predložil novinarjem, nosi datum 20. januarja. Teden dni pozneje je generalni državni tožilec obiskal sedež Evropskega javnega tožilstva (EPPO), kjer je z Lauro Kövesi razpravljal tudi o načrtovanih spremembah kazenskega zakonika. V EPPO-ju so takrat izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, ki da bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva.

Janša izpostavil tudi slovenskega komisarja Lenarčiča

Janša je sicer glede domnevnih pozivov k blokiranju sredstev za okrevanje za Slovenijo izpostavil tudi evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Lenarčiča in zatrdil, da iz zapisnika enega od kolegijev Evropske komisije iz julija izhaja, da se je Lenarčič pridružil "tistim, ki bi pogojevali ta sredstva".

Lenarčič je v nedavnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju glede tega zatrdil, da slovenskega načrta za okrevanje ni nikoli nihče hotel blokirati. Je pa spomnil, da je sam že pred lanskim julijem opozarjal na nevarnost, da bi nadaljnje nefinanciranje STA-ja in neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev lahko privedla do težav Slovenije pri izkoriščanju evropskih sredstev.