Alenka Bratušek je sicer prepričana, da bodo ti pokazali, kje je odgovornost za to, kar se je zgodilo. Na sestanku so se zato bolj osredotočili na sistemske težave in nujnost nekaterih sprememb zakonodaje.

Minister Senko Pličanič sicer meni, da je šlo v tem primeru nekaj narobe tako na tožilstvu kot pri sodstvu, zato od obeh organov čim prej pričakuje ugotovitve in ustrezne sankcije. Ko bosta ugotovila, kje se je zapletlo, morata Zvonko Fišer (generalni državni tožilec) in Branko Masleša (predsednik vrhovnega sodišča) državljanom pojasniti, kaj je šlo narobe in kako bosta ravnala.

Fišer in Masleša sta pojasnila, da o konkretnem primeru na sestanku niso govorili, ker morajo počakati na izsledke notranjih nadzorov, s katerimi bodo seznanili tudi javnost. Masleša je na vprašanje, ali je Bratuškova sprožila vprašanje o odgovornosti, odgovoril, da je že na začetku pojasnil, da prihajajo iz dveh različnih vej oblasti in da so se tega sestanka udeležili iz vljudnosti, na njem pa se lahko pogovarjajo le o sistemskih rešitvah.

Fišer imel glede sestanka "že vseskozi pomisleke"
Fišer je na sestanku, kot pravi, zagotovil, da bodo zahtevo raziskali in vložili vse napore, da bi stvari prišli do dna. Predsednici vlade "šteje v dobro", da ni spraševala o konkretnih podatkih iz primera. Na vprašanje, zakaj je Bratuškova torej sklicala sestanek, je odgovoril: "To boste najbrž njo vprašali, jaz sem imel glede tega sestanka že vseskozi pomisleke."

Predsednica vlade je že v sredo v Bruslju poudarila, da bo treba najti odgovornega za pobeg Tovšakove, zato želi na sestanku s pristojnimi ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo, kako nastali položaj rešiti in kaj storiti, da se podobni primeri ne bi več dogajali.

Veniger se je osredotočil na orodja, ki jih slovenska policija nima
Generalni direktor policije Stanislav Veniger pred sestankom ni želel pojasniti poteka iskanja Tovšakove. "Tudi kar vem, ne morem povedati," je dejal. Potrdil pa je, da so preverili posnetke s kamer v celjskem priporu, kjer je neka oseba Tovšakovi pomagala prazniti celico. Na sestanku, je napovedal, bo podal poročilo dozdajšnjega dela in povedal, katera orodja, ki jih imajo druge evropske države, Slovenija pa ne, policiji manjkajo, da bi lahko bila uspešnejša. Gre denimo za možnost uvedbe posebnih preiskovalnih ukrepov zoper sorodnike v primerih iskanja oseb, za katerimi je razpisana tiralica.

Masleša: Ključna tudi preobremenjenost sodstva, tožilstva
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pa je prepričan, da so pri celotni zadevi ključna sistemska vprašanja, ki zadevajo tudi obremenitev sodnega sistema in tožilstva ter pomanjkanje kadrov. Glede v medijih objavljenih informacij o izginulih straneh v kazenskem spisu je dejal, da je sodniku, ki to pregleduje, odredil, naj preveri tudi to in se do tega opredeli.

O odgovornosti šele, ko bodo poročila spisana
Bratuškova sicer pričakuje, da bodo našli krivca za pobeg Hilde Tovšak, pravi Masleša, a sam, poudarja, čaka na obe poročili, saj sta obe zadevi še odprti. O odgovornosti bodo lahko govorili šele po tem, ko bodo poročili dobili, je še dodal.

Na vprašanje, ali je kot vodja sodstva pripravljen sprejeti odgovornost, če se izkaže, da so bile napake v tem primeru storjene pri sodstvu, je odgovoril, da sam odgovarja predvsem za delo Vrhovnega sodišča RS. Ob tem pa poudarja, da v sodstvu niti ni objektivne odgovornosti, ker so sodniki pri delu neodvisni. Če gre za organizacijske pomanjkljivosti pri delu, ki pripeljejo do napak, lahko odgovarja predsednik sodišča, a objektivne odgovornosti ni, je dodal.

Ministrstvo pripravilo tri sklope ukrepov za preprečevanje pobegov
Senko Pličanič pa je že pred sejo vlade dejal, da na pravosodnem ministrstvu že pripravljajo ukrepe, ki bi takšne pobege preprečili. Ukrepi so zbrani v treh sklopih, ti pa zaobjemajo zakonske spremembe, ki bi spodbudile učinkovitejše pravosodje, večjo odgovornost v pravosodju in imenovanje ekspertne skupine.

Nadzor nad delom državnega tožilstva je uvedel tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Končan bo do konca meseca, tožilstvo pa je že pripravilo poročilo o delu specializiranega tožilstva, ki ga je zahteval pravosodni minister. Ministrstvu ga bodo posredovali še danes, kar je bila tudi Pličaničeva zahteva.

Furlan napovedal odstop, če bo dokazana napaka specializiranega tožilstva
Pličanič je kot korektno označil ravnanje vodje specializiranega tožilstva Harija Furlana, ki je napovedal, da bo, če se pokaže, da je za napako krivo tožilstvo, odstopil s položaja vodje. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa o odstopu ne razmišlja.

Pličanič ne verjame, da je bilo vse naključje
Pličanič je za časopis Večer na vprašanje, ali bo zahteval odstope, odgovoril, da želi najprej dobiti jasno sliko, kaj je šlo v konkretnem primeru narobe. Hkrati ne izključuje možnosti, da je bilo dogovorjeno, da se Tovšakova izpusti. Minister namreč ne verjame, da je bilo vse naključje.

"Potem pa bom zahteval, prvič, da pravosodni funkcionarji prevzamejo osebno odgovornost. In drugič, pričakujem, da bo sodstvo zmoglo toliko odgovornosti, da z vlado podpiše skupno zavezo za stanje v sodstvu," je napovedal. Po Pličaničevih besedah so se o tem usklajevali dva meseca in tudi uskladili, zdaj pa so si na vrhovnem sodišču vzeli čas za razmislek. Opozoril je, da sta vlada in sodstvo podrejena slovenskim državljanom oz. davkoplačevalcem in da ljudstvo pričakuje učinkovito sodstvo.

Iz pripora odšla v neznano
Hildo Tovšak so iz pripora izpustili v petek, saj so zaradi omilitve klasifikacije kaznivega dejanja, ki ga je osumljena, razlogi za pripor prenehali. Tožilstvo je še isti dan vložilo obtožnico s predlogom za pripor, ki ga je sodišče hotelo upoštevati, toda Hilde Tovšak na njenem domu in krajih, kjer bi lahko bila, niso več našli. Policija je Tovšakovo najprej iskala v Sloveniji, zdaj pa jo z mednarodno tiralico išče tudi prek Interpola.

Hilda Tovšak se je v soboto zvečer sicer še vrnila v celjske zapore, kamor je prišla po svoje stvari, vodja zapora pa je, še preden so jo izpustili, poklicala na okrožno sodišče v Ljubljano in se pozanimala, ali so že pripravili poziv za prestajanje zaporne kazni, na katero je bila Tovšakova že pravnomočno obsojena. Ker so ji povedali, da ne, je morala Tovšakovo izpustiti.

Nekdanja gradbena baronica in prva dama Vegrada je že pravnomočno obsojena v dveh zadevah (Čista lopata in denar iz sklada za Vegradove delavce), v priporu je bila zaradi tretje, pred njo pa je še nekaj postopkov.