Tovšakovo so policisti iskali na vseh pričakovanih lokacijah - med drugim na stalnem prebivališču v Ljubljani in na posestvu v Mislinji, vendar je nikjer niso našli.

Na prostost so jo sicer izpustili, ker tožilstvu ni uspelo zbrati dovolj trdnih dokazov za hujše kaznivo dejanje dajanja in nedovoljenega sprejemanja daril po 1. odstavku 241. člena kazenskega zakonika in je zato moralo očitek "omiliti" na milejšo obliko dajanja in sprejemanja daril, so sporočili s tožilstva.

Za takšno kaznivo dejanje pa je dovoljen pripor krajši, zato so morali Tovšakovo v petek izpustiti, je za TV Slovenija pojasnil njen zagovornik Boris Kanduti. Za tako "prekvalificirano kaznivo dejanje" je zagrožena kazen zapora do treh let, kar pa pomeni, da sme pripor trajati največ 15 dni, in ne 63, kolikor je bila Hilda Tovšak že v priporu, je dodal Kanduti.

"Še včeraj je bila doma"
Tovšakova bi sicer v priporu ostala, če bi tožilstvo v tem času vložilo obtožnico, kar pa je storilo šele v petek, v njej pa predlagalo podaljšanje pripora za Tovšakovo in soobtoženega Aleša Pangerca, kar je mariborsko okrožno sodišče potrdilo.

A Tovšakove policija še ni znova prijela, čeprav je njen zagovornik Boris Kanduti zatrdil, da je bila še v nedeljo doma. Tovšakova je bila v priporu zaradi domnevnega izmenjavanja daril pri trgovanju z delavci varilci. Tam bi morala ostati do 28. maja, a so jo v petek izpustili, o čemer smo prvi poročali prav na MMC-ju.

Pličanič zahteva poročilo tožilstva
Odzval se je tudi minister za pravosodje Senko Pličanič, ki je napovedal, da bo od specializiranega tožilstva zahteval poročilo v kazenski zadevi Hilde Tovšak. "Stališče ministrstva za pravosodje je, da so za učinkovito delo državnega tožilstva in sodstva tako na splošno kot v konkretni kazenski zadevi na voljo vse zakonodajne podlage. Pravosodni funkcionarji morajo orodja, ki so na voljo, le učinkovito uporabljati. Ocena o tem, ali so bile v konkretnem primeru storjene strokovne napake, bo podana po proučitvi poročila Specializiranega državnega tožilstva RS. Če pa se bo ugotovilo, da gre za napako, minister za pravosodje pričakuje ustrezne ukrepe znotraj državnega tožilstva in tudi razmislek odgovornih na tožilstvu o objektivni odgovornosti," so zapisali na ministrstvu za pravosodje.

Dve obsodbi in več postopkov, ki čakajo na vrsto
Tovšakova je že obsojena v dveh zadevah, v priporu je bila zaradi tretje, čaka pa jo še nekaj postopkov. Do lanskega oktobra so v povezavi s poslovanjem Vegrada pod vodstvom nekdanje direktorice Hilde Tovšak na specializiranem državnem tožilstvu prejeli 33 kazenskih ovadb in vložili več obtožnic.

Zaradi Čiste lopate v zapor
Proti Tovšakovi sta dva postopka že končana. Pravnomočno je namreč obsojena v t. i. zadevi Čista lopata, v kateri so ji ob Ivanu Zidarju (SCT), Dušanu Črnigoju (Primorje), Ivanu Demšarju, Tomažu Žibertu, Srečku Gabriču, Borutu Farčniku in Ivanu Krofliču očitali dogovarjanje in podkupovanje pri pripravi ponudb za javni razpis za gradnjo kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika ter podkupovanje in sostorilstvo pri podkupovanju.

Zgodba je prišla v javnost februarja 2008, ko so vse omenjene aretirali v medijsko zelo odmevni akciji in jih dan pozneje vse, z izjemo Žiberta (zaradi ponovitvene nevarnosti), iz pripora izpustili. Sojenje za omenjena kazniva dejanja se je začelo oktobra 2010, končalo pa 30. marca lani, po več kot 50 obravnavah. Vse obtožene, razen Krofliča, so razglasili za krive in jim prisodili: Žibertu dve leti in pol zapora ter 15.000 evrov denarne kazni, Zidarju in Črnigoju leto in pet mesecev zapora ter 11.000 evrov, Tovšakovi leto in dva meseca zapora ter 10.000 evrov, Demšarju leto dni zapora in 8.000 evrov, Gabriču in Farčniku po deset mesecev zapora in 7.000 oziroma 6.000 evrov denarne kazni.

Epilog Čiste lopate dobrih pet let po aretacijah
Septembra lani so se vsi obsojeni na odločitev sodišča pritožili, na oprostilno sodbo Krofliču pa se je pritožilo tožilstvo. Senat višjega sodišča je marca letos, skoraj tri leta po začetku postopka in pet let po aretacijah, odločitev prvostopenjskega sodišča potrdil, dvema izmed obsojenih pa kazen znižal, in sicer Zidarju in Črnigoju za tri mesece. Tovšakovi sodišče višine kazni ni spremenilo, ji je pa naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka. Sodba je tako postala pravnomočna.

220.000 evrov vzeli iz sklada za delavce
Le dobra dva tedna pozneje se je s priznanjem krivde končal še en postopek. Tovšakovi in nekdanji direktorici kadrovskega in splošnega sektorja družbe Branki Gabriel je tožilstvo namreč očitalo kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - iz sklada za vzajemno pomoč delavcem sta namreč vzeli denar, okoli 220.000 evrov.

Krivdo priznala le zaradi pritiskov, slabega zdravja in svojih let
Hilda Tovšak je v zagovoru pred izrekom kazni dejala, da je kot direktorica podjetja (Vegrad je vodila od leta 2001 do 2009) redno plačevala vse prispevke in vse plače delavcem in da nikoli ni dala navodil za porabo denarja iz sklada za vzajemno pomoč. Vseeno je krivdo v solzah priznala - zaradi slabega zdravja, drugih odprtih zadev na sodiščih in zato, ker je želela zmanjšati medijski pritisk na svojo družino, je pojasnila in obenem tožilstvo prosila za milejšo kazen, saj se je svojih dejanj pokesala, prizanesljivosti pa je prosila tudi zaradi svojih let - ima jih 63. Sodišče ji je nato na predlog tožilstva prisodilo dve leti zapora.

Njena soobtožena, Branka Gabriel, krivde najprej ni priznala, pozneje pa si je premislila in dejanja priznala v zameno za milejšo kazen. Dosodili so ji 18 mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo treh let.

Z goljufijo do evropskih sredstev za obnovo Rimskih term
Konec aprila pa se je proti Tovšakovi začel še tretji sodni postopek - njej in več soobtoženim je namreč tožilstvo z obtožnico, ki jo je vložilo oktobra lani, očitalo kaznivo dejanje goljufije na škodo EU-ja in pridobitve protipravne koristi za 3,5 milijona evrov pri gradnji Rimskih term, ki jo je sofinancirala Evropska unija.

Direktor Vegradovega projekta v Rimskih Termah Karel Bogatin, nadzornik gradbišča Marijan Volmajer in zastopniki družbe Rimske terme v stečaju so s tožilcem specializiranega oddelka Stanislavom Pintarjem že na predobravnavnem naroku sklenili sporazum o priznanju krivde. Bogatinu je tako sodišče prisodilo eno leto in štiri mesece zapora, ki mu je ne bo treba odslužiti, če bo opravil dela v javno korist v obsegu določenega števila delovnih ur. Volmajer si je s priznanjem krivde prislužil pogojno šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo enega leta, družba Rimske terme pa denarno kazen, ki pa je ne bo mogoče izreči, ker so Terme v stečaju. Terme morajo poleg tega omenjene tri milijone in pol vrniti v proračun.

Želela se je pogoditi, a naj bi tožilstvo ponudilo premalo
Tudi Tovšakova je prek svojega odvetnika Borisa Kandutija zaprosila za nižjo kazen v zameno za priznanje krivde. Tožilstvo ji je očitalo, da je takratnega direktorja Rimskih term Maksa Brečka, ki je avgusta lani umrl, napeljala, da sta na podlagi ponarejene dokumentacije skupaj vložila zahtevo na gospodarsko ministrstvo za pridobitev 3,5 milijona evrov evropskih sredstev, ki sta jih tudi porabila. Poleg tega pa jo obtožnica bremeni, da je del terjatev iz tega posla, ki pa sploh niso obstajale, prodala faktoring družbi Prvi faktor za 1,4 milijona evrov.

Za kazniva dejanja je zagrožena kazen osem let zapora, po neuradnih podatkih pa ji je tožilstvo v zameno za priznanje krivde ponudilo premalo znižano kazen, šest let zapora, zato je Tovšakova ni sprejela. Njen odvetnik Kanduti je pozneje pojasnil, da krivde ni priznala, ker meni, da vsi očitki iz obtožnice niso točni, Tovšakova pa ni mogla priznali le nekaj očitkov iz obtožnice, ampak le celoto. Sodnica je zato postopek proti njej izločila, sojenje pa bi se moralo začeti v petek, 17. maja, a je Tovšakova zamenjala odvetnika, zato je bila obravnava preložena.

Sum goljufije na račun EU-ja tudi pri obnovi dvorca Betnava
14. februarja letos je tožilstvo vložilo podobno obtožnico še zaradi nepravilnosti pri pridobivanju evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava v Mariboru. Med obdolženimi so poleg nekdanje prve dame Vegrada še nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič, gradbeni nadzornik Karel Bogatin in Anton Ekart, ki je v nadškofiji vodil službo za investicije in vzdrževanje.

Obdolženim naj bi grozila do osemletna zaporna kazen, saj jih sumijo kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije in ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki. S tem denarjem so zaprosili in dobili 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena. Mariborska nadškofija je medtem ta denar že vrnila.

Sum dajanja in sprejemanja daril pri gospodarskem poslovanju
Konec februarja pa so kriminalisti Tovšakovo znova pridržali - tokrat zaradi sumov gospodarske kriminalitete. Hilda Tovšak naj bi prek svojega podjetja Slavc skupaj z drugimi osumljenci "trgovala z delavci varilci", ki naj bi delali za Termoelektrarno Šoštanj. Osumljeni naj bi skušali poljske varilce v termoelektrarni nadomestiti z delavci iz Srbije. Pri tem naj bi želeli pridobiti nedovoljeno nagrado za posel v zvezi z zaposlovanjem tujih varilcev, tudi z njihovimi nastanitvami in celo prevozi na delo.

Po 48-urnem pridržanju, je bil štirim osumljencem odrejen 30-dnevni pripor - poleg Tovšakove še Urošu Plankarju, Alešu Pangercu in Andrzeju Konfisu -, konec marca pa pripor podaljšali za dva meseca do 28. maja, a so Tovšakovo, kot omenjeno, v petek iz pripora izpustili.