Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan, ki je poudaril, da je spominjanje potrebno, da se nikoli ne bi ponovila takšna tragedija in zločin. Prosil je tudi za duha sprave v srcih teh, ki so zagrešili smrt žrtev, in v srcih njihovih duhovnih naslednikov.

Glavan je v nagovoru na maševanju v Kočevskem rogu povojne izvensodne poboje ocenil kot "strašen zločin zato, ker gre za poboj, ki so ga zagrešili Slovenci nad svojimi brati in drugimi žrtvami, ki so se skušale umakniti pred krutim maščevanjem revolucionarjev". Ti poboji so Slovenijo spremenili v eno samo grobišče, je dejal in nadaljeval, da se pod Krenom zbirajo, "da bi molili in z molitvijo odpirali oči za resnico in potrebnost sprave".

Dodal je, da se vseh teh žrtev ne spominjajo, ker bi v sebi gojili sovraštvo do kogarkoli, ali da bi hoteli podaljševati spor v narodu, ali celo mislili na maščevanje.

Spomnil se je tudi vseh, ki morajo v katerem koli času in kraju prenašati zapostavljanje, nerazumevanje in krivice. "Koliko sramotenja in krivic so doživljali s strani revolucionarnih zmagovalcev ne le pobiti, ampak tudi potomci pobitih, ker so morali poslušati očitke o očetih, narodnih izdajalcih, čeprav so nosili v srcu veliko večjo ljubezen do slovenske domovine, kot pa njihovi revolucionarni nasprotniki," je izpostavil ter opozoril na spravo, ki so jo dosegli evropski narodi in ob tem primeru ugotovil, da le Slovenci "tega ne zmoremo zaradi zakrknjenosti mnogih, ki še danes odobravajo poboje".

Zaradi teh je govor sklenil s prošnjo, "prosimo pa tudi za duha sprave v srcih tistih, ki so zagrešili smrt žrtev, ki se jih spominjamo, in za duha sprave tudi v srcih vseh njihovih duhovnih naslednikov".

Prav slovesnost leta 1990
Po podatkih Slovenske škofovske konference grobišče pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji, prvo spravno slovesnost pa je tam 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar.

Namen srečanja je molitev za pokojne, spravo in odpuščanje med slovenskim narodom, v Kočevski rog pa skoraj tri desetletja tradicionalno prihajajo svojci pobitih vojnih ujetnikov, ki so jih zavezniške angleške sile leta 1945 vrnile iz avstrijske Koroške.

Kot ugotavljajo in predvidevajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu na sedmih grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, 15.000 do 20.000, pa v breznu pod Krenom.

Od ustanovitve novih slovenskih škofij leta 2006 grobišče leži na območju novomeške škofije, pred tem pa je sodilo v območje ljubljanske. Kapelo v Kočevskem rogu je leta 2005 skupaj s skupino umetnikov iz Centra Alleti v Rimu umetniško opremil jezuit Marko Ivan Rupnik.