Predsednik prve slovenske vlade in evropski poslanec Lojze Peterle je dejal, da je omenjeno grobišče najbolj tragičen kraj slovenske zgodovine in mesto, na katerem je treba govoriti resnico in razlikovati med tem, kaj je vojna, kaj so revolucija, resnica, mit, kolaboracija, izdajstvo in kaj je samoobramba.

"Vse to je treba razlikovati, kajti vsi, ki so padli pod Krenom, niso padli med vojno, temveč so padli neoboroženi in po vojni. Zaradi revolucije, in ne kot vojno dejanje," je povedal Peterle in dodal, da tega tudi pred 25 leti niso povedali in da je takrat pod Krenom zastavljena spravna smer ostala samo zastavljena.

Takrat je namreč predsednik države Milan Kučan povedal določne stvari, na katerih bi se dalo graditi, a nadaljevanja potem ni bilo. Tako pod Krenom vsako leto pripravljajo spominske slovesnosti, odnos do preteklosti pa ostaja v marsičem neurejen in nerazrešen, je dejal Peterle, ki je tudi izpostavil, da je trajni mir moč doseči le tako, da resnica dobi možnost, da dobi veljavo.

Pojasnil je tudi, da se je podobno zgodilo tudi po osamosvojitvi države, ko so bile marsikatere linije samo dobro zastavljene. Ker se potem niso nadaljevale, Slovenija nima dokončno postavljene pravne države, njena socialno-tržna ekonomija pa je v senci dogovorne.

Peterle je še dodal, da bi morali Slovenci v času, ko je svet v zelo zahtevnem stanju, Evropa pa razdeljena, delati za skupne imenovalce. Morajo se povezati, saj bi bili razdeljeni šibki in ne bi mogli odgovoriti na izzive, ki utegnejo biti še zahtevnejši, je še povedal.

Slovenci pogledov na preteklost ne bodo prešli
Predsednik republike Borut Pahor, ki je k spomeniku ob breznu pod Krenom položil venec, pa se je v svoji izjavi odzval na Peterletove besede in poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev spravno dejanje brez primerjave. Če namreč Slovenci tudi po tragični izkušnji razkola sredi prejšnjega stoletja v letih 1990 in 1991 ne bi stopili skupaj, ne bi razglasili in ubranili svoje države.

Ob tem je dodal, da je prav zdajšnja generacija, kljub ranam, ki jih je pustil čas, storila veliko stvarnih in simbolnih dejanj, ki te rane počasi, a zanesljivo celijo. Slovenci sicer vseh razlik in pogledov na preteklost tudi ne bodo nikoli prešli, bodo pa novim rodovom omogočili, da v prihodnost gledajo brez te bolečine, je še dejal Pahor.

Dar na oltar domovine
Glavan pa je pri maševanju pred približno dva tisoč ljudmi dejal, da je grobišče pod Krenom simbolni kraj vseh 600 nekdaj prikritih grobišč v Sloveniji. Slovenska prikrita grobišča je tudi označil za kalvarije, na katerih se zbirajo in molijo tudi zato, da bi lažje dosegli spravo.

To pa naj bo tudi dar na oltar domovine ob 25-letnici svobodne slovenske države, za katero so umrli tudi ti, ki so svoje domove branili pred terorjem ali pa so se, čeprav so jih razglasili celo za narodne izdajalce, borili za "drugačno domovino in ohranitev krščanske civilizacije", je med drugim opozoril Glavan.