Na negotovost, kot enega ključnih vidikov prekarnosti, je opozoril tudi dekan Filozofske fakultete v Ljubljani Roman Kuhar. "Pri mladih me sicer najbolj skrbi neka resignacija, v smislu, da so mladi prekarnost sprejeli kot nekaj normalnega, da so se na neki način sprijaznili, da ni več služb za nedoločen čas, češ takšno je pač stanje, in to stanje vzamemo kot normalno," je opozoril Kuhar in dodal, da prekarnost oropa ljudi načrtovanja prihodnosti.

Ena najslabših posledic prekarizacije pa je po mnenju Aleksandre Kanjuo Mrčela individualizacija. "Ljudje iščejo individualne strategije preživetja, ki pa so usmerjene v kratkoročno preživetje. Te pa so tako za njih kot za celotno družbo negativne na dolgi rok. Posameznik sam sebe izčrpava, kar vodi v stres, depresijo, izgorelost, ljudje počnejo vse, samo da preživijo do naslednjega meseca."

Prekarnost pa ni samo težava posameznikov, ki so se znašli v nezavidljivem položaju, ampak gre po mnenju profesorja na Ekonomski fakulteti Jožeta P. Damijana za težavo, ki prizadene vso družbo. "S tem, ko se prekarizacije povečuje, se ne zmanjšuje zgolj socialna varnost prekarcev, ampak se dolgoročno povečujejo družbeni stroški," je poudaril Damijan in dodal, da bi se že zaradi tega morala politika s to problematiko resneje ukvarjati.

Nova koalicijska pogodba – novo upanje?
Sodelujočim na okrogli mizi nekaj upanja, da se bo stanje na področju prekarnosti le obrnilo na boljše, daje nova koalicijska pogodba. V njej se je vlada zavezala, da se bo spopadla z eno osrednjih težav kapitalističnega sistema, kot je prekarnost označil Damijan. "Delodajalec skrbi za svoj interes, delavec skrbi za svoj interes, a okvir mora postaviti vlada, ki mora skrbeti za skupen interes," je poudarila Kanjuo Mrčela.

Soustanovitelj Delavske svetovalnice Goran Lukić je opozoril na del koalicijske pogodbe, ki govori o tem, da se bodo zunanji sodelavci znova neposredno zaposlili. "Velika težava je, da so se vse podporne storitve v preteklih letih preložile na zunanje sodelavce, storitve so se razvrednotile, "outsourcing" pa je kar naenkrat postal poslovni model," je pojasnil Lukić, ki je kot drugo pomembno točko koalicijske pogodbe poudaril invalide. "Če pogledamo, je zaradi delovnih razmer veliko ljudi postalo invalidov, ti ljudje so zdaj nezaposljivi in so se znašli v revščini. Takih ljudi bo zaradi delovnih razmer in intenzivnosti dela v Sloveniji vse več, vpeti bodo med fatamorgano upokojitve in realnostjo absolutne revščine. V koalicijski pogodbi pa je zdaj zapisano, da se mora tudi na tem področju nekaj narediti."

Zbrani so sicer opozorili, da nam nobena še tako dobra zakonodaja ne bo pomagala, če se je ne držimo, njeno izvajanje pa se ne nadzoruje.