"

Prekariat zajeda v povečevanje revščine, slabo vpliva na delovanje socialne države, sili državljane v apatijo in v to, da se umikajo iz političnega življenja. "Prekarci so odrinjeni, dobivajo se v majhnih skupinah in se pogovarjajo med seboj," je uvodoma izpostavil Črt Poglajen, eden od urednikov zbornika Prekarnost in družbena negotovost ter direktor Inštituta za študije prekariata.

Prekarnost se ne dogaja na obrobju, ampak je vsajena globoko v gospodarski sistem. "Ne govorimo o 100, 200 tisoč prekarnih ljudeh, ampak o fenomenu," je opozoril Bogomir Kovač, profesor z ljubljanske ekonomske fakultete. Prekarnost je po njegovih besedah eden najbolj razširjenih ekonomskih procesov, gre namreč za rezultat prilagoditev trgu dela in tehnološki revoluciji. Kovač meni, da je to prvi del problema, torej objektivno stanje, vezano na sodobno tehnološko revolucijo. Z objektivnega, ekonomskega stališča je prekarnost dobra. Z vidika ljudi pa je prekarnost nekaj povsem drugega. "Kadar posameznik občuti to odsotnost varnosti kot omejitev, nesvobodo in ogrožanje načina življenja, postane to problem," pravi Kovač in doda, da se objektivna in subjektivna plat prekarnosti prepletata. "Tvegano delo, nepovezanost, socialna izključenost, ki človeka osami in ga neredi ranljivega, to je prekarnost," je še dodal Kovač.

Zaposlitev za nedoločen čas - izraz tradicionalnosti
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle, je med razpravo poudaril, da je najprej treba določiti vzroke za nastanek prekarizacije. Po njegovem mnenju je ta v naši togi delovnopravni zakonodaji, ki je premalo prilagodljiva. "Sem proti prekarnosti, način, kako se proti njej borimo, pa je drugačen," je dejal Počivalšek in dodal, da fleksibilnost ne pomeni odpuščanja delavcev, prekarizacija pa je izraz gospodarstva v želji po večji fleksibilnosti.

Polovica samozaposlenih, ki jih je trenutno v Sloveniji dobrih 114.000, je zadovoljna s svojim statusom, le 14 odstotkov jih je samozaposlenih, ker so v to prisiljeni, je navedbe Statističnega urada RS povzela Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS-ja. Po njenih besedah gre za nove trende, zaposlitev za nedoločen čas pa je izraz tradicionalnosti, h kateri ljudje težimo. "Časi pa so drugačni," je dejala direktorica in dodala, da je strošek dela v Sloveniji večji kot drugje, cena dela pa je pomemben del konkurenčnosti podjetij. Meni še, da bi morale biti neto plače višje, zaposleni pa bi sami razporejali sredstva, medtem ko si država pri nas še iz socializma jemlje primat prerazporejanja sredstev. Dodala je, da naj bi se 65 odstotkov samozaposlenih prostovoljno odločilo za tako obliko dela in da je prisiljenih v to le manjši delež. V zdajšnjih razmerah, ko kvalificiranih delavcev primanjkuje, pa se bo moč zaposlenih po besedah direktorice krepila: "Zaposleni bodo hodili v s. p., ker se jim bo to izplačalo."

Vse več dela za vse manj stroškov
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle, Anje Kopač Mrak je bila nekoliko kritična do stališč gospodarskega ministra in direktorice gospodarske zbornice. Dejala je, da ne vidi smisla v tem, da človeško družbo fleksibiliziramo do onemoglosti. "Če smo lahko med krizo privolili v poskus popolne derugalizacije, mislim, da smo se iz tega nekaj naučili. Da fleksibiliziramo z najbolj ranljivimi, ni prav. Problem družbe je, kako bomo fleksibilnost integrirali in zagotovili socialno varnost."

Poudarila je, da v Evropi na področju minimalnega dohodka ni nobenega soglasja, jasno je, da kapital želi povečati dobiček, ni pa jasno, kakšne pristojnosti imajo države za regulacijo kapitala. Priznala je, da je slovenskim podjetjem s stroški dela težko konkurirati s češkimi in slovaškimi, a dodala, da če govorimo v nacionalnem okviru, potem: "Zakonodaja ni samopostrežna trgovina, če obstajajo elementi delovnega razmerja, mora priti do zaposlitve." Ob tem je omenila, da so na Portugalskem zaradi prekarizacije določili minimalno postavko za določene storitve, kot sta npr. prevajanje in novinarstvo. To je pripadnike teh poklicev rešilo iz vrtinca, "kako nizko lahko še gremo" pri ceni storitev, je pojasnila ministrica in dodala, da nekdo, ki vzdržuje družino, za preživetje potrebuje več kot študent, v ceni storitev pa konkurira z vsemi.

Ministrica se je opravičila za izjavo o s. p.-jih
Ministrica je tudi na tokratni razpravi poudarila, da, dokler bo nekdo na s. p.-ju plačal nekaj več kot 300 evrov prispevkov, zaposleni pa bo za enak neto znesek odvedel okoli 600 evrov prispevkov, bo do espeizacije v podjetjih še vedno prihajalo. Ta izjava je zopet razburila, že pred kratkim je namreč požela veliko negativnih odzivov, saj je ministrica enako izjavila v enem od intervjujev. Lastniki s. p.-jev so že takrat opozarjali, da nimajo krite bolniške odsotnosti, regresa in dopusta, najemati morajo prostore ter sami kriti stroške opreme, ki jo potrebujejo za delo, zato "stroški" dela niso primerljivi z zaposlenimi. Ministrica se je zato za izjavo opravičila in jo skušala objasniti v kontekstu tekmovanja gospodarstvenikov za čim nižje stroške dela. Pri tem je opozorila, da nekdo, ki ima na razpolago zaposlitev ali s. p., raje več vtakne v žep in vplačuje minimalne prispevke, kar z vidika delovanja solidarnostnega pokojninskega sistema po njenem mnenju ni pošteno.

Ivan Svetlik, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je ob koncu srečanja spomnil, da je na prekarnost treba gledati z zgodovinskega vidika. Prekarnost je vedno obstajala, saj gre za tipično razmerje dela in kapitala. Po Svetlikovih besedah je izjema le druga polovica 20. stoletja, a že v 80. letih je prekarnost spet v porastu. Svetlik meni, da moramo razumeti, zakaj je prekarnost po drugi svetovni vojni zamrla in jo je sistem odpravil: imeli smo močne sindikate, močno koncentracijo delavcev v industriji, živ je bil strah pred krvavimi revolucijami in vojnami, ki so koreninile tudi v velikih socialnih razlikah. "Sredi 80. let pride na dan devolucija v razvoju, neoliberalizem pozabi na strahove, tehnologije spreminjajo strukturo dela, postajamo individualci, in ne več kolektivci kot nekoč proletariat. Nastopi globalizacija, trg od zunaj začne pritiskati na domači trg in zdaj smo, kjer smo," je dejal Svetlik in dodal, da globalizacije ne moremo ustaviti, kar pa kljub vsemu lahko naredimo, je to, da preprečimo, da se fleksibilizacija dela in prekarizacija v Sloveniji širita hitreje kot drugje.