Položaj prodajalcev v trafikah, ki svoje delo opravljajo običajno kot samostojni podjetniki prek franšiznih pogodb, pri čemer ob koncu meseca kljub deseturnemu delavniku prejmejo skromnih nekaj sto evrov, je nedavno pod drobnogled vzel tudi inšpektorat za delo. Inšpektorji so tako ob koncu lanskega leta opravili 44 pregledov, a pri večini niso ugotovili, da bi šlo za obstoj elementov delovnega razmerja.

Inšpektorji so v svojem poročilu sicer poudarili, da prodajalci v trafikah družb 3dva in Delo prodaja, svoje delo praviloma opravljajo prek franšizne pogodbe oziroma pogodbe o poslovanju, pri čemer večino dela opravljajo sami, v redkih primerih pa imajo zaposlene delavce. "Nadomeščajo pa jih praviloma ožji družinski člani na podlagi prijave kratkotrajnega dela, študentje, delavci na podjemnih pogodbah in izjemoma upokojenci."

V 44 pregledih le štiri nepravilnosti
Poročali smo že, da so delavci v trafikah podvrženi strogim navodilom lastnikov trafik, saj jim ti podjetji določata tako odpiralni čas kot tudi postavitev posameznih izdelkov in ceno zanje. Prodajalcem ni zagotovljena niti možnost odhoda na stranišče, saj imajo na voljo le en krajši premor v 10-urnem delovnem dnevu, pri čemer jih lastnik trafik oglobi za vsako dejanje, ki ni skladno z naročilom. Na koncu meseca pa po odšetju vseh stroškov in morebitnih kazni nekateri prodajalci prejmejo manj kot 300 evrov.

Je pa franšizna pogodba fleksibilna glede vprašanja, kdo mora delo v trafiki opravljati, saj naročniki ne zahtevajo osebne prisotnosti franšizojemalca, ki tako lahko najema svoje delavce. Težava, ki so jo izpostavili tudi pri inšpektoratu, pa je v tem, da si zaradi nizkih prihodkov najemanja delavcev praviloma ne morejo privoščiti. A na inšpektoratu ob tem opozarjajo, da je eden od elementov obstoja delovnega razmerja tudi osebno opravljanje dela, zato v primeru trafikantov niso izkazani vsi elementi. Od 44 pregledov so tako vse elemente delovnega razmerja ugotovili le v dveh primerih, ki pa še niso končani, pri treh primerih pa so ugotovili druge nepravilnosti.

"Poleg delavcev izkoriščani tudi sorodniki"
"Žalostno je, da se moramo najprej obrniti na medije, da spodbudimo državne organe k ukrepanju," je ob dejal Marko Funkl iz Sindikata prekarcev, pri katerem so med drugim organizirali tudi protestni shod v podporo trafikantov. Nad ugotovitvami inšpektorata so razočarani, pove Funkl in dodaja, da bodo najprej počakali na odločbe v primerih, kjer so inšpektorji ugotovili nepravilnosti in na podlagi tega nadaljevali svoje dejavnosti.

S poročilom inšpektorata so bili nezadovoljni tudi v poslanski skupini Levica, ki je pred časom zaradi položaja trafikantov zahtevala tudi sklic izredne seje parlamentarnega odbora za delo. "To, da bolnega prodajalca pod grožnjo pogodbene kazni za krajši čas nadomešča druga oseba ali celo ožji družinski član, ne more biti odločilen dejavnik, zaradi katerega inšpekcija presodi, da ne gre za delovno razmerje," so zapisali in dodali, da gre za položaj, ko zaradi dobičkov dveh podjetij "sprejemamo ne le na izkoriščanje popolnoma nezaščitenih delavcev, temveč tudi izkoriščanje njihovih družin."

Inšpektorat: Primernejši institut ekonomske odvisnosti
Na naša vprašanja, ali je samo možnost, da delo opravlja nekdo drug, že dovolj, da ne gre za obstoj delovnega razmerja v odnosu, kjer ena stranka določa vse elemente delovnega procesa, druga pa jih zgolj izvaja, na inšpektoratu odgovarjajo, da zgolj določbe v pogodbah med strankama niso ključnega pomena. Poudarjajo pa, da "iz sodne prakse in mnenj resornega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izhaja, da morajo biti za obstoj delovnega razmerja ugotovljeni vsi elementi delovnega razmerja," torej tudi osebno opravljanje dela. Pri tem pa na inšpektoratu dodajajo, da morajo vsak primer presojati individualno glede na okoliščine.

Na inšpektoratu sicer poudarjajo, da so po njihovem mnenju "franšizne pogodbe oziroma pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki so jih sklenili delavci v trafikah, zanje škodljive, zato bi bilo pomembno, da bi skušali doseči njihovo spremembo," a glede na to, da zaradi možnosti, da delo opravlja tudi sorodnik, ni mogoče ugotoviti obstoja delovnega razmerja, na inšpektoratu menijo, da bi bil za trafikante primernejši institut ekonomske odvisnosti. Ta samostojnim podjetnikom, ki več kot 80 odstotkov letnih prihodkov pridobijo pri enem naročniku, omogoča varstvo pred odpovedjo pogodbe iz neutemeljenih razlogov, zagotavljanja plačila za dogovorjeno delo v primerljivem obsegu za podobna dela zaposlenih in uveljavljanja odškodninske odgovornosti.

Je potrebna sprememba zakonodaje?
Je pa tovrstni obseg sodnega varstva precej skromnejši od pravic zaposlenih, zato na inšpektoratu menijo, da bi bilo "za rešitev takšnih primerov, kot je delo trafikantov, mogoče smiselno razmisliti tudi o razširitvi nabora omejenega delovnopravnega varstva ekonomsko odvisnih oseb, na primer s pravico do letnega dopusta, nadomestila za odsotnost zaradi bolezni in podobno." Na inšpektoratu menijo, da bi širši krog pravic ekonomsko odvisnih samostojnih podjetnikov naredil to obliko dela manj zanimivo za delodajalce, ki ne želijo zaposliti delavcev.

Tudi Funkl meni, da bodo potrebne spremembe zakonodaje, saj v obstoječih predpisih "zakonodajalec očitno ni upošteval vseh vidikov prekarnih delavcev." Odprto vprašanje pa ostaja, koliko so take spremembe sploh mogoče, glede na odnos, ki so ga do te tematike pokazali poslanci državnega zbora. Pred sejo odbora za delo so sicer poslanci vseh poslanskih skupin, razen SDS-a, v odgovorih na naša vprašanja poudarjali svojo naklonjenost ob stiski prodajalcev v trafikah in njihove delovne razmere označevali za nedopustne.

Poslanci po zakuski niso podprli sklepov
A zgroženost poslancev nad stisko trafikantov je bila kratkotrajna. Tako so sejo odbora, ki se je začela decembra, prekinili zaradi novoletne zakuske, na nadaljevanju seje januarja pa poslanci niso podprli sklepov, ki jih je predlagala Levica in s katerimi bi odbor pozval ministrstvo k pripravi poročila o obsegu poslovanja prek franšiznih pogodb in od ministrstva zahteval pripravo strategije boja proti prisilnim zaposlitvam in prikritim delovnim razmerjem.