Če gledamo samo finančni vidik, se je pokazalo, da se en vložen evro v zdravstvenem smislu sedemkrat povrne. Manj je okužb, urgentnih primerov, smrtnosti. Če pogledamo še, koliko se s tem zmanjšajo stroški v pravosodju, policiji, zaporih, je vsak evro, vložen v substitucijski program, vsaj petnajstkrat povrnjen.
Zelo pomembno je, da s tem ne začnejo. Prvo sporočilo se zato glasi: "Ne s tem začeti!" Problem odvisnosti je namreč v tem, da ljudje na začetku mislijo, da niso odvisni oz. da svojo odvisnost obvladajo, nato pa se začne zapletati. Šele ko poskušajo prenehati spoznajo, da so odvisni. Drugo sporočilo, ki je morda malo kontroverzno, pa je, da če se že jemlje droge, vključno z alkoholom, je treba to početi na bolj varen način. Ni treba, da se pod vplivom alkohola ali drog udeležuje v prometu. Če jih že jemlješ, jih daj tako, da si manj ogrožen. Če že misliš, da moraš z drogo začeti, to storijo čim kasneje. To je pomembno - bolj kot si zrel telesno in psihološko, manjša je lahko škoda, ki jo droge povzročijo. Potem pa, če jih že jemlješ, jih jemlji na načine, da se ne okužiš, da nisi v kriminalu, da ni druge škode. In še zadnje sporočilo - droge se da nehati jemati.
Zdravljenje je danes lahko uspešno. Smrtnost je pri ljudeh, ki se zdravijo, vsaj štirikrat nižja in možnost okužb s hepatitisom je okoli šest- do devetkrat nižja, s HIV-om okoli šestkrat nižja.
Kastelica, predstojnika Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog pri Psihiatrični kliniki, smo ob izidu nacionalnega poročila o drogah v Sloveniji med drugim povprašali po značilnostih odvisnosti od različnih mamil, o tem, kako odgovarja na očitke o neupravičenem zdravljenju z metadonom, ter ga poprosili za nekaj nasvetov mladim.
Število življenj, ki so jih vzele droge, večje
Ali lahko primerjate Slovenijo, ko gre za uporabo mamil, z drugimi evropskimi državami?
Stanje je približno enako. S tem, da imamo pri nas zelo dostopne zdravstvene službe in to zmanjšuje slabe posledice jemanja prepovedanih drog oz. jih obvladuje. Žal se povečuje število uživalcev kokaina - droge, ki je izjemno pomembna. Zdravljenje je pri odvisnosti od kokaina bistveno bolj komplicirano, kot je zdravljenje opiatnih uživalcev. Pa ne samo zato, ker nimamo substitucijske terapije, ampak zato, ker je tudi sama narava odvisnosti bolj komplicirana.
Heroin ostaja tista droga, zaradi katere se najpogosteje išče pomoč. Zakaj? Kaj ljudi po vaših izkušnjah vodi v uporabo tako nevarnega mamila?
Heroin je droga, ki je najdlje časa na našem trgu in je zato na neki način tudi najlažje dostopna. Poleg tega je to droga, ki ljudem pomaga prestajati najrazličnejše težave, droga, ki človeka pomiri, ki mu pomaga razmišljati o težavah.
Kakšne so lahko posledice odvisnosti od heroina?
Smrt zaradi predoziranja, se pravi previsoki odmerki, pri tem gre velikokrat za kombinacije z drugimi depresorji centralnega živčnega sistema - to so razne tablete, alkohol. In seveda - zaradi
načina jemanja - okužbe. Poleg tega je to prepovedana droga, zaradi česar številni, ki jo jemljejo, naredijo kazniva dejanja... pa stroški zdravstvenega, sodnega sistema, policije, zaporov in tako naprej.
Kako nekdo ve, da je odvisen od heroina? Kako se kaže odvisnost?
Kot vsaka odvisnost - z vsemi znaki kompulzivnega vedenja, človek nadaljuje z nekim vedenjem, kljub temu da mu škodi. Z visoko željo, slo po drogi. Temu rečemo psihološka odvisnost. Na drugi strani imamo telesno odvisnost: nemir, nespečnost, bruhanje, slabost, driska in seveda povečana želja po drogi.
Nacionalno poročilo o stanju na področju drog navaja, da je - glede na količino zaseženosti - v porastu tudi uporaba kanabisa. Ali pri marihuani lahko govorimo o odvisnosti? Kako se kaže?
Tudi kanabis povzroča odvisnost. Problem morda niti ni večje število ljudi, ki ga jemlje, temveč manjša starostna doba - ljudje ga začnejo jemati vse mlajši. Kanabis pri vseh ljudeh ne povzroči odvisnosti, tri četrtine ljudi, ki začne kaditi travo, s tem tudi preneha. Za tiste, ki ostanejo odvisni, pa je več poti - ali jim kanabis sam povzroča težave, denimo motivacijske sindrome, kot je izguba volje, ali pa se pojavijo neki drugi zapleti - lahko tudi resne psihiatrične motnje. Nekako okoli 10 odstotkov tistih, ki začnejo kaditi kanabis, pa preide tudi na druge droge.
Policija je po navedbah nacionalnega poročila v letu 2007 zaznala večji zaseg kokaina. Ali tudi pri vas zaznavate večje število uporabnikov tega mamila? Kaj je značilno za ljudi, ki uživajo kokain?
Število uporabnikov kokaina absolutno narašča. Imamo tri tipe: tiste, ki jemljejo vse po vrsti; skupino ljudi, ki kokain v glavnem »snifa« - to so ljudje, ki imajo za zdaj dovolj denarja, da s to svojo razvado shajajo in ne iščejo pomoči - ter tretjo skupino, ki je najbolj ogrožena, to so ljudje, ki začnejo kokain kaditi v obliki cracka.
In kaj je značilno za ljudi, ki uživajo kokain, kako se to kaže?
Kokain nasprotno kot heroin poživlja, da energijo, nekateri ga jemljejo tudi zaradi spolnega vedenja, užitkov, ki jih nudi. Sicer pa je poživilo kot vsa poživila. Pri njem ne gre za direktno telesno odvisnost, ravno tako pa lahko privede do predoziranja, do smrti. Povzroča zelo resno psihično odvisnost, močno željo po ponovnem doživljanju ugodja.
Kako je z amfetamini, ekstazijem? V kakšne težave vodi konzumiranje teh mamil?
Amfetamini povzročajo občutek sociabilnosti, sprejetosti, pripadnosti. Ravno tako so tudi poživila. Njihov problem je v tem, da so tako kot preostale droge proizvedeni na ilegalnem trgu, torej nikoli ne veš, kaj v resnici ta amfetamin vsebuje, koliko je v njem toksičnih substanc. V primeru predoziranja lahko prav tako vodi do smrtnosti.
Največ vaših pacientov je verjetno odvisnikov od heroina. Na kakšne načine jim pomagate in kako uspešni ste pri tem?
Kot veste, imamo v Sloveniji mrežo 18 centrov na primarni zdravstveni mreži na nivoju zdravstvenih domov, ki se ukvarjajo z vsemi oblikami odvisnosti od prepovedanih drog in pa ta edini hospitalni bolnišnični center v Ljubljani, ki ima tudi 35 bolnišničnih postelj in obsežen program. Mi nudimo pomoč vsakemu, ki jo išče. Izvajamo programe, ki so usmerjeni k abstinenci oz. prenehanju jemanja droge in imamo substitucijske programe za tiste paciente, ki niso sposobni ali ne želijo prenehati, pa kljub temu rabijo pomoč.
Kaj menite o vse pogostejših očitkih o tem, da je metadon v bistvu zgolj zakonito mamilo in da bi bilo treba zdravljenje z njim - davkoplačevalce namreč veliko stane - prekiniti?
Poglejte, to so popolnoma demagoški, moralistični pogledi, ki ne temeljijo na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, ZN-ja ipd., in govorijo, da je za večje število uživalcev opijatnih drog vsaj v nekem obdobju njihove odvisnosti najbolj primerna substitucijska terapija. Vi morate vedeti, da je odvisnost smrtno nevarna bolezen - bolezen, zaradi katere nekateri umirajo, so okuženi, zaradi katere se povzroča velikanska škoda celotnemu zdravstvu, družbi in tudi pravosodnemu sistemu. In na srečo imamo substitucijska zdravila. Žal jih za kokain, amfetamine in za druge droge nimamo. S temi zdravili ljudem nudimo pomoč, jim omogočamo, da se ne okužijo, da živijo kvalitetno, da prenehajo z jemanjem drog in da potem lahko pozneje opustijo tudi ta substitucijska zdravila. Če govorimo še o financah - raziskave so jasne, tudi v Sloveniji je bila izvedena mednarodna evalvacija, ki jo je izvedla najuglednejša nizozemska ustanova. Pokazala je, da so ti programi uspešni. Če gledamo samo finančni vidik, se je pokazalo, da se en vložen evro v zdravstvenem smislu sedemkrat povrne. Manj je okužb, urgentnih primerov, smrtnosti. Če pogledamo še, koliko se s tem zmanjšajo stroški v pravosodju, policiji, zaporih, je vsak evro, vložen v substitucijski program, vsaj petnajstkrat povrnjen.
Zdravljenje je danes lahko uspešno. Smrtnost je pri ljudeh, ki se zdravijo, vsaj štirikrat nižja in možnost okužb s hepatitisom je okoli šest- do devetkrat nižja, s HIV-om okoli šestkrat nižja.
Ali se v vašem centru soočate tudi z ljudmi, ki prihajajo po pomoč zaradi drugih drog?
Seveda, mi se srečujemo z vsemi oblikami odvisnosti. Žal imajo ti ljudje poleg odvisnosti večkrat pridružene motnje. Pogosto prihajajo iz okolij, ki so nemogoča, kjer so bili zlorabljeni, posiljeni, podvrženi fizičnemu nasilju, katastrofalni vzgoji. To pomeni, da zdravljenje
zgolj odvisnosti ni dovolj. Torej nudimo tudi oskrbo drugih duševnih oz. psihosocialnih motenj.
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
Če gledamo samo finančni vidik, se je pokazalo, da se en vložen evro v zdravstvenem smislu sedemkrat povrne. Manj je okužb, urgentnih primerov, smrtnosti. Če pogledamo še, koliko se s tem zmanjšajo stroški v pravosodju, policiji, zaporih, je vsak evro, vložen v substitucijski program, vsaj petnajstkrat povrnjen.
Zelo pomembno je, da s tem ne začnejo. Prvo sporočilo se zato glasi: "Ne s tem začeti!" Problem odvisnosti je namreč v tem, da ljudje na začetku mislijo, da niso odvisni oz. da svojo odvisnost obvladajo, nato pa se začne zapletati. Šele ko poskušajo prenehati spoznajo, da so odvisni. Drugo sporočilo, ki je morda malo kontroverzno, pa je, da če se že jemlje droge, vključno z alkoholom, je treba to početi na bolj varen način. Ni treba, da se pod vplivom alkohola ali drog udeležuje v prometu. Če jih že jemlješ, jih daj tako, da si manj ogrožen. Če že misliš, da moraš z drogo začeti, to storijo čim kasneje. To je pomembno - bolj kot si zrel telesno in psihološko, manjša je lahko škoda, ki jo droge povzročijo. Potem pa, če jih že jemlješ, jih jemlji na načine, da se ne okužiš, da nisi v kriminalu, da ni druge škode. In še zadnje sporočilo - droge se da nehati jemati.
Zdravljenje je danes lahko uspešno. Smrtnost je pri ljudeh, ki se zdravijo, vsaj štirikrat nižja in možnost okužb s hepatitisom je okoli šest- do devetkrat nižja, s HIV-om okoli šestkrat nižja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje