Javna razprava o predlogu zakona o visokem šolstvu bo trajala do 29. 11., kot kaže, pa bi bil potreben najmanj še en krog javne diskusije, saj je bil predlog, kot priznava tudi ministrstvo, deležen precej popravkov in sprememb že v dosedanji javni razpravi. Obstoječi zakon je tudi zaradi odločbe ustavnega sodišča iz leta 2011 potreben sprememb. Kot je na današnji okrogli mizi na Filozofski fakulteti na temo predloga pojasnila Mišela Mavrič, vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, so želeli z novim zakonom na ministrstvu urediti predvsem tri sklope, in sicer financiranje, kakovost visokega šolstva, želijo pa tudi odpraviti izredni študij.

Novosti, ki jih prinaša predlog, je več. Ministrstvo med drugim predlaga, da bi bili lahko brezplačnega študija deležni vsi, ne glede na starost, ki te možnosti še niso izkoristili, postavlja strožje pogoje za dodelitev koncesij visokošolskim zavodom, ukinja izredni študij in odpira slovenski visokošolski prostor tujim akreditiranim ustanovam. Med vsemi novostmi pa je najbolj kočljivo bržkone uvajanje plačljivega študija. Visokošolski zavodi bodo lahko razpisali vpisna mesta za plačljiv študij, a le v višini do 40 odstotkov vpisnih mest za posamezni študijski program in še to le, ko bodo vsa razpisna mesta za polni, brezplačen študij na tem programu že zasedena.

Plačljiv študij: "Namesto da bi zmaja ubili, smo ga vpregli"
Predsednik študentskega sveta Filozofske fakultete in doktorski študent Janoš Ježovnik je pozdravil napovedano ukinitev izrednega študija. "Dobro je, da smo izrednemu študiju rekli to, kar je, ne študij, ampak mehanizem za trženje študija," je dejal. A glede plačljivega študija je kritičen. "Namesto da bi zmaja ubili, smo ga vpregli. Zmaji pa se ne pustijo vpreči," je slikovito opozoril na pasti, ki jih predstavlja ta predlagana novost. Da je ukinitev izrednega študija dobra, je mnenja tudi prorektor Univerze v Ljubljani Goran Turk. Kot je dejal, je takšnega študija preveč, komercializacija pa je bila prevelika. Ob tem je dodal, da je še hujše to, da se tak študij izvajal okrnjeno in so postali stanrdardi za študente, ki plačujejo nižji. Na splošno je mnenje Turka glede predloga pozitivno. "Zakon gre v pravo smer, ampak ne rešuje vseh vprašanj," je dejal, pri čemer je pohvalil poudarek na kakovosti akreditacije visokošolskih zavodov. A tudi Turk je do predloga do neke mere kritičen. Predvsem ga moti nejasnost, ki, kot je dejal, daje občutek, da se nekaj skriva. Ali ni morda prikrit načrt, da se študij povsem skomercializira, je vprašal.

Študent FF-ja Jaša Lategano, sicer član študentskega društva Iskra, je tudi opozoril na problem plačljivega študija. Opozoril je na to, da se iz zakona ne vidijo posledice delitve na brezplačni in plačljiv študij. Konkretno je izpostavil ne jasnost glede samega poteka študija, in sicer ali bodo predavanja za študente, ki bodo plačevali, in tiste, ki ne bodo, potekali hkrati v istih predavalnicah, kar bi vsekakor vplivalo na potek brezplačnega študija. Tudi tega namreč zakon ne opredeljuje. Vprašal je tudi, čemu se plačljiv študij sploh uvaja. Mavrič z ministrstva je pojasnila, da je tak študij namenjen tistim, ki so že izkoristili brezplačni študij (torej gre za t. i. zaporedni študij) in državljanom nečlanic EU-ja.

"Zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo že zaradi slovničnih nerazumljivosti"
Tudi Zdravko Kobe s FF-ja je opozoril na nejasnosti glede plačljivega študija. Meni, da država s tem, ko daje visokošolskim ustanovam premalo sredstev, spodbuja tržne dejavnosti teh ustanov oziroma jih sili v povečevanje deleža plačljivega študija. Kobe pa je kritiziral predlog zakona tudi z vidika njegove izdelave. Kot je dejal, je zakon na obrtniški ravni preprosto slab izdelek, poln slovničnih napak in dvoumnosti. Številne slovnične nepravilnosti onemogočajo javno razpravo, je dejal, saj so določeni členi napisano povsem nerazumljivo. Kobe je med drugim izpostavil 40 odstotkov vpisnih mest, ki so določeni kot meja za število mest za plačljiv študij. Kot je pojasnil, je ministrstvo do te številke prišlo tako, da je izračunalo povprečje teh mest na ravni 27 članic EU-ja po podatkih iz leta 2008, pri čemer ni jasna metodologija izračuna. Poleg tega je vprašal, zakaj se ni Slovenija odločila na tem področju posnemati Nemčije, kjer je takšen odstotek le 6.

Kritike so letele tudi na nedefiniranost financiranja doktorskega študija, na večino vsebinskih vprašanj pa Mavričeva z ministrstva ni imela odgovora. Kot je rada ponovila, bo pomisleke prenesla ministrstvu, udeleženci javne razprave pa da se morajo zavedati, da se predlog spreminja iz dneva v dan, a da vseh sprememb ne morejo sproti objavljati na spletnih straneh, ker bi bila razprava tako preveč konfuzna. A ravno to spreminjanje, v katerega pa nimajo vpogleda, je najbolj motilo udeležence okrogle mize. Kako naj komentirajo predlog, če pa se stalno spreminja, brez da bi oni vedeli kako, so ponavljali.

Predlog za podaljšanje javne razprave
Tako Kobe kot dekanja Filozofske fakultete Branka Kalenić Ramšak sta zato predlagala podaljšanje javne razprave in ponovno objavo popravljenega predloga. Zakon nikakor še ni napisan dokončno, je zagotovila Mavričeva, ki priznava, da bi lahko bil napisan bolj jasno. Ker gre po razpravi še v medresorsko usklajevanje, je še daleč od parlamentarnega postopka, je mirila udeležence okrogle mize. A podaljšanje javne razprave ni predvideno, je še dodala. Kritikom predloga tako ostane le upanje v razumevanje ministrstva in njegovo pripravljenost, da bo upoštevalo številne očitke na sedaj objavljeni predlog.