Primanjkljaj je bil tako za 1,32 milijarde evrov manjši kot predlani, kažejo predhodni podatki za leto 2024 po metodologiji denarnega toka.

Prihodki državnega proračuna so po preliminarnih podatkih v letu 2024 znašali 14,60 milijarde evrov oz. 12,1 odstotka več kot leta 2023. Odhodki so se medtem zvišali za 0,3 odstotka in so dosegli skoraj 15,40 milijarde evrov.

Že na začetku meseca so na ministrstvu za finance v prvi objavi o lanski proračunski realizaciji poudarili, da so bili prihodki za 600 milijonov evrov oz. nekaj več kot štiri odstotke višji od načrtov, odhodki pa za 800 milijonov evrov oz. skoraj pet odstotkov nižji od načrtovanih.

Davčni prihodki so bili z 12,12 milijarde evrov za 10,8 odstotka višji kot predlani, nedavčni pa z nekaj več kot 1,24 milijarde evrov za 70,9 odstotka. Prejeta sredstva EU-ja so bila z 1,04 milijarde evrov za 4,5 odstotka nižja.

Tekoči odhodki višji za 14,6 odstotka

Na odhodkovni strani so bili tekoči odhodki s 4,99 milijarde evrov višji za 14,6 odstotka, tekoči transferji pa z nekaj več kot 8,26 milijarde evrov za 1,8 odstotka. Investicijski odhodki in transferji so bili z 1,50 milijarde evrov za 31,8 odstotka manjši od investicijsko rekordnega leta 2023.

Lanski primanjkljaj državnega proračuna je tako dosegel 795 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je približno 1,5 milijarde evrov manj kot v letu 2023. V proračunu, sprejetem novembra 2023, je bil primanjkljaj predviden pri 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP-ja.

Prihodki občin so lani dosegli tri milijarde evrov. Največji delež v teh so predstavljali davki na dohodek in dobiček (50,8 odstotka), ki so jim sledili transferni prihodki (14,8 odstotka) ter prihodki od udeležbe na dobičku (9,8 odstotka).

Skupni odhodki so znašali 3,24 milijarde evrov, od tega je bilo 35,6 odstotka investicijskih odhodkov in 18 odstotkov odhodkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom. Gibanje izdatkov v letu 2024 po pojasnilih finančnega ministrstva ni neposredno primerljivo z letom 2023 zaradi obsežnih predlanskih predplačil za ukrepe za odpravo posledic katastrofalne ujme, ki so jih občine v letu 2024 tudi realizirale. To je vplivalo tudi na izkazan primanjkljaj občin v letu 2024, ki je dosegel 236 milijonov evrov.

Prihodki in odhodki pokojninske blagajne so se povečali za 10,5 odstotka

Prihodki in odhodki pokojninske blagajne so se v letu 2024 povečali za 10,5 odstotka in dosegli 7,85 milijarde evrov. K rasti prihodkov so po pojasnilih ministrstva prispevala tako višja vplačila socialnih prispevkov (za sedem odstotkov) kot tudi višji transferji iz državnega proračuna, ki so se v primerjavi z letom 2023 povečali za 28 odstotkov, na nekaj nad 1,44 milijarde evrov.

Dodatna obveznost proračuna je bila za skoraj 40 milijonov evrov višja od finančnega načrta zavoda za to leto, k čemur je prispevala za več kot eno odstotno točko višja realizirana rast pokojnin od prvotno načrtovane.

Po preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lani zaznal 23,5-odstotno rast prihodkov, na 5,33 milijarde evrov, in 19,6-odstotno rast odhodkov, na 5,25 milijarde evrov.

Zdravstvena blagajna leto sklenila s presežkom prihodkov

Zdravstvena blagajna je leto 2024 po predhodnih podatkih končala s presežkom prihodkov nad odhodki v vrednosti 79 milijonov evrov, k čemur so med drugim prispevala tudi dodatna proračunska sredstva v vrednosti 345 milijonov evrov; od teh je bilo 280 milijonov evrov namenjenih za stabilizacijo zdravstva. Glede na finančni načrt 2024 so bili odhodki nižji za 88 milijonov evrov, medtem ko so bili prihodki v okviru načrtovanih, so strnili na ministrstvu.

V tokratni publikaciji Javnofinančna gibanja je ministrstvo predstavilo tudi oceno preliminarnih javnofinančnih izdatkov za leto 2024 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države. Največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja je namenjen področju socialne varnosti, in sicer 37,6 odstotka vseh, sledijo izdatki za zdravstvo (17,2 odstotka). V primerjavi z letom prej je bil delež omenjenih dveh kategorij izdatkov za dve odstotni točki višji.

Delovanju javne uprave je bilo namenjenih 12 odstotkov. Sledijo izdatki za izobraževanje z 11,2-odstotnim deležem ter izdatki za ekonomske dejavnosti z 10-odstotnim.