Po predlogu, ki je v javni razpravi od 23. julija, bi zdajšnjo 45-člansko skupščino in 11-članski upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nadomestili z 11-članskim svetom zavoda. V njem bi bili štirje člani predstavniki zavarovancev, in sicer po en predstavnik zaposlenih, študentov, upokojencev in invalidov. Trije člani bi bili predstavniki delodajalcev, od katerih dva imenujejo delodajalska združenja na ravni države in enega vlada. Štirje člani pa bi bili predstavniki vlade.

Skupščina ZZZS-ja je na izredni dopisni seji v četrtek poudarila, da predlagana sestava sveta ne določa predstavnikov aktivnih zavarovancev oziroma delavcev, čeprav prispevki iz njihovih bruto plač zagotavljajo polovico zbranih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Predlog zakona ni v skladu z evropskim načelom, da z denarjem upravljajo tisti, ki največ prispevajo, to so zaposleni in njihovi delodajalci, je opozorila predsednica skupščine Lučka Böhm. "Med temi 11 člani ni niti enega predstavnika aktivnih zavarovancev, ki vplačamo 50 odstotkov sredstev," je dejala za Radio Slovenija.

Kot je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič, so nad sestavo sveta razočarani tudi delodajalci, saj tudi njihovi interesi ne bodo spoštovani, medtem pa bo vlada imela pet članov v svetu. "Praktično ima kontrolni delež glasov, kljub temu da prispeva za zdravstveno varstvo Slovencev nekaj več kot 3 odstotke. Mislim, da je to nepošteno," je dejala Lučka Böhm.

Poleg tega bo imel zdravstveni minister 14-dnevni rok za uveljavitev pravice veta na vse odločitve sveta. "In to ne samo, če bi bila eventualno nezakonita, ampak tudi, če bi bila po njegovem mnenju v nasprotju z njegovo politiko," je opozorila predsednica skupščine ZZZS-ja Lučka Böhm, ki se boji, da bo končni učinek takšnih zakonskih rešitev ravno nasproten tistemu, ki je bil argument ministrstva za pripravo novele.

Ministrstvo poudarja bolj fleksibilno upravljanje

Ministrstvo za zdravje je predlog utemeljilo s tem, da je potrebna sprememba v sestavi organa upravljanja, da bi bilo upravljanje bolj fleksibilno. Minister za zdravje Janez Poklukar je opozoril, da imajo bolnišnice in drugi zavodi že več let težave z zdravstveno blagajno in da je država kot ustanovitelj odgovorna za izvajalce, nima pa vpliva na ZZZS.

Predsednica skupščine Lučka Böhm trdi, da to ne drži. "Po sedanji zakonodaji je praktično na vsako ključno odločitev skupščine zavoda potrebno soglasje ministra za zdravje," je pojasnila. Poudarila je tudi, da zaradi skupščine ZZZS-ja še nikoli ni prišlo do kakršnih koli zamud in da so vedno pravočasno sprejeli odločitve oz. sklepe. Kadar so bile zamude, je bil vzrok pri ministrstvu, ki je včasih potrebovalo veliko časa za soglasja k sklepom skupščine in denimo pri arbitraži o spornih vprašanjih glede splošnega dogovora dolgo odločalo.

Odločitev, ki jo bodo čutil vsak državljan Slovenije

Kot je poudarila predsednica, so člani skupščine naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da imajo Slovenci na voljo najbolj sodobna zdravila in medicinske pripomočke ter da pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sledijo napredku medicine. So pa nemočni na področju čakalnih dob, saj se je v preteklosti vsako leto namenjalo na desetine milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob, a se niso skrajšale. To pomeni, da glavni razlog za dolge čakalne vrste ni toliko denar, ampak organizacija dela, na kar pa ima vpliv ustanovitelj zdravstvenih zavodov.

"Ampak očitno razlog ni denar, ampak so razlogi v organizaciji dela, na katero v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah nimamo vpliva," ocenjuje Bohmova, ki meni, da skupščina ZZZS-ja očitno nekoga moti, zato je prišlo do pobude, da se jih nevtralizira. "Skupščina ZZZS-ja je delovala v dobro zavarovancev. Kakršna koli odločitev bo sprejeta pri spreminjanju upravljanja ZZZS-ja, jo bo na svoji koži čutil vsak državljan Slovenije," je posvarila. Globoko je prepričana, da je v interesu prebivalstva takšno upravljanje ZZZS-ja, ki temelji na zasledovanju javnega dobrega in ne parcialnega. Ne nazadnje je opozorila na čas javne obravnave predloga, saj je bilo v času dopustov težko zagotoviti sklepčnost seje skupščine.

Kritični tudi sindikati, upokojenci in del opozicije

K umiku predloga so poleg skupščine zavoda ZZZS-ja pozvale tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.

Po njihovi oceni vlada s takim predlogom v celoti izključuje vpliv delavcev na upravljanje zdravstvene blagajne, medtem ko delodajalske organizacije svoj vpliv, ki je sicer zmanjšan, ohranjajo. To je po besedah predsednika Pergama Jakoba Počivavška dodaten dokaz, da je cilj vlade prav izločitev sindikatov iz organov upravljanja ZZZS-ja.

Zavarovanci imajo pravico odločati o sredstvih, ki jih plačujejo za obvezno zdravstveno zavarovanje, medtem ko predlagane spremembe pomenijo odmik ljudi od odločanja in "krepak korak nazaj v razvoju sistema", so bili kritični tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Oglasili so se tudi v opoziciji. Iz SD-ja so sporočili, bodo naredili vse, da bodo predlog, po katerem bo lahko imela odločilen vpliv na deljenje javnozdravstvenih sredstev vsaka aktualna vlada, ustavili. Za umik predloga iz nadaljnjega postopka pa so se zavzeli tudi v DeSUS-u, saj po njihovi oceni predvideva pomembno spremembo v zdajšnjem sistemu upravljanja zavoda in ukinja zakonsko določeno avtonomijo ZZZS-ja. Predlagana novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pravno in vsebinsko nedosledna, je v pismu ministru za zdravje Janezu Poklukarju navedel predsednik DeSUS-a Ljubo Jasnič.