Žal moram reči, da gre v tem primeru za izdajo slovenstva, a ta koalicija tega ne vidi. Prejšnja garnitura je za ohranjanje slovenstva naredila veliko več. Ukinjanje proslav je tako, kot da bi ukinjali slovenski grb, zastavo, skratka atribute, ki predstavljajo državo, uvaja pa se nov praznik, ki slavi neki internacionalizem, ki je po mojem mnenju že preživet. Gre za napačno smer z vidika branjenja slovenstva.
Državne proslave so za krepitev narodne zavesti vsekakor pomembne, ni pa treba, da je okoli njih kakšen pretiran pomp. Ne strinjam pa se s tem, da bi te praznike praznovali le na vsakih 5 let, to se mi zdi traparija. Teh dogodkov se je treba spominjati.
"Slovenija je rekorder v številu državnih proslav daleč naokoli," piše v predlogu dolgoročne sistematizacije državnih proslav, ki so ga pripravili na kulturnem ministrstvu. Zato predlagajo, da se državne praznike, ob katerih se ponavadi pripravi posebna slovesnost, razdeli na različne kategorije.
Če bo predlog sprejet, bi od prihodnjega leta naprej na državni ravni vsako leto praznovali le štiri praznične dni: dan državnosti (25. junij), dan samostojnosti in enotnosti (26. december), slovenski kulturni praznik (8. februar) in še nov, četrti dan, dan Evrope (praznovali bi ga v maju).
DAN DRŽAVNOSTI
Osrednja državna proslava, pred katero je slavnostna seja državnega zbora. V proslavo sodi tudi pregled častne čete Slovenske vojske in sprožitev salv iz topov z Ljubljanskega gradu.
DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
Zaznamovan vsako leto s slavnostno sejo državnega zbora, v sklopu katere je tudi krajši kulturni program.
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Ob kulturnem prazniku ne gre za državno proslavo v žanrsko klasičnem smislu, saj je osrednji del namenjen predvsem podelitvi najvišjih državnih priznanj za delovanje s področja kulture. Hkrati na proslavi ne nastopa govornik izmed najvišjih predstavnikov Republike Slovenije, vsebino proslave pa avtonomno usmerja Upravni odbor Prešernovega sklada.
DAN EVROPE
Dan, ki se praznuje kot dan zmage oziroma konca II. svetovne vojne, v novejši zgodovini pa tudi kot dan Evrope. Ta proslava v svoj lok smiselno vključuje tudi praznovanje dneva upora proti okupatorju in praznika dela. Ob tem upoštevamo predlog poslanca državnega zbora gospoda Bojana Kontiča, da se dan zmage uvrsti med proslave državnega pomena.
Dan prve slovenske knjige le na pet let?
Proslave, ki so po besedah ministrstva za kulturo vezane tudi na določeno regijo, pa bi v koprodukciji med državnimi in lokalnimi oblasti praznovali le na vsako 5. obletnico dogodka. To pomeni, da "novih" praznikov, torej združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), vrnitve Primorske k matični domovini (15. september) in dneva Rudolfa Maistra (23. november), ne bi več vsako leto zaznamovali z državno proslavo. V to skupino "praznikov na 5 let" bi na ministrstvu prišteli tudi dan reformacije (31. oktober), ki je sicer edini od teh dela prost dan.
Glede na pričakovanja po izpolnitvi predloga so bila za proslave v letu 2010 določena za polovico nižja finančna sredstva, še piše v predlogu. Ministrstvo tako načrtuje, da bo za izvedbo okrnjenega seznama proslav potrebovalo 500.000 evrov.
Dan reformacije vzbuja simpatije v Evropi
Ker bi torej po predlogu na vsakih pet let praznovali tudi dan reformacije, ko se spominjamo Primoža Trubarja in vseh pomembnih kulturnih pridobitev tistega časa, smo za mnenje prosili škofa slovenske Evangeličanske cerkve Gezo Ernišo.
Pravi, da so bili s slovensko reformacijo in vsem, kar so protestanti naredili za slovenski narod - prva slovenska knjiga, poimenovanje Slovenci, povzdig slovenskega jezika - položeni konstitutivni elementi za ustanovitev naše današnje države Slovenije.
"Zato se mi ne zdi sprejemljivo, da bi dan reformacije praznovali le na vsakih pet let in ne bi bil v skupini praznikov, ki se praznujejo vsako leto, kajti na ta način bi postal "drugorazredni" praznik. Želel bi apelirati na vse, ki te predloge pripravljajo, da ta praznik ostane, saj smo z njim tudi v Evropi pridobili simpatije, ko smo ga uvedli kot državni praznik. Tudi stroškovno ta praznik verjetno ne pomeni toliko, da si ga ta država ne bi mogla privoščiti," je dodal.
Predlog kulturnega ministrstva vsebuje tudi mogočo razporeditev državnih praznikov po novem načinu. V letu 2010 bi tako najprej na državni ravni 7. februarja počastili slovenski kulturni praznik, nato 7. maja dan Evrope, potem 24. junija dan državnosti, 29. oktobra dan reformacije (ker bi leta 2010 ta praznik prišel na vrsto v skladu z počastitvami obletnic na 5 let) in nato še 23. decembra dan samostojnosti in enotnosti. Načrtovano je tudi, da vse te proslave potekajo v Ljubljani.
.
"Premalo skrbi za ohranjanje slovenstva na robovih"
Prekmurski pisatelj in kulturnik Feri Lainšček, ki je sodeloval pri pripravi vseh proslav ob prazniku priključitve Prekmurja, pa pravi, da se mu ta proslava zdi zelo pomembna, saj je bilo tudi z njeno pomočjo mogoče v slovensko zavest prenesti dejstvo, da je Prekmurje edino ozemlje, ki ga je Slovenija kadar koli pridobila in tudi zavest, da "smo Prekmurci ponosni na to, da smo del slovenskega ozemlja in naroda. Pomagala je tudi utrjevati skupno prekmursko zavest. To so vse pozitivni vidiki, ki verjetno lahko odtehtajo druge."
Država po njegovih besedah premalo skrbi za ohranjanje slovenstva na robovih, zato smo danes priča umiranju slovenske zavesti v Porabju. Spominja, da je pred časom predsednik državnega zbora Pavel Gantar dejal, da bi država morala biti najmočnejša na svojih robovih, sam pa k temu dodaja, da se slovenstvo brani na mejah. "Takšni predlogi pa so korak vstran od teh trditev. Spet smo priča temu, da politiki ostajajo pri frazah, delajo pa drugo," pravi Lainšček.
Ker je sam od vsega začetka pri pripravi proslav v Prekmurju, še pravi, da pozna tudi proračun za proslavo in ve, da se je marsikaj naredilo tudi zastonj. "Gre za drobiž, ki daje dobre rezultate. Država bo na ta način torej privarčevala le drobiž," je prepričan.
Potočnik: V vreči je dovolj sredstev za vse
Ukinjanju vsakoletne obeležitve praznikov odločno nasprotuje tudi Dragan Potočnik, predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor. Za MMC je povedal, da se mu racionalizacija zdi le izgovor. "Racionalizirajo lahko tudi vse ostale proslave in iz te vreče lahko dobijo dovolj sredstev za vse, marsikaj pa se da narediti tudi iz entuziazma določenih ljudi," zagotavlja.
Slovenija po njegovih besedah v zadnjih 18 letih ni naredila popolnoma nič za domoljublje in zavedanje pomembnih dogodkov za naš narod, s proslavami pa se tega vsaj spomnimo. Kako pomembna osebnost slovenske zgodivine je general Maister, morda kaže tudi dejstvo, da je v Sloveniji vsaj 15 društev, ki nosi njegovo ime.
"Za Primorce je to pomemben praznik"
Ponos, da so Primorci in Slovenci, vsako leto na proslavi jasno pokažejo tudi na Primorskem. Ker v Društvu TIGR s predlogom kulturnega ministrstva še niso seznanjeni, so bili pri komentarju previdni. Lucijan Pelicon, sekretar društva, je za MMC dejal le, da razumejo vlado, da razmišlja o racionalnosti, "a za nas Primorce je to pomemben praznik."
Žal moram reči, da gre v tem primeru za izdajo slovenstva, a ta koalicija tega ne vidi. Prejšnja garnitura je za ohranjanje slovenstva naredila veliko več. Ukinjanje proslav je tako, kot da bi ukinjali slovenski grb, zastavo, skratka atribute, ki predstavljajo državo, uvaja pa se nov praznik, ki slavi neki internacionalizem, ki je po mojem mnenju že preživet. Gre za napačno smer z vidika branjenja slovenstva.
Državne proslave so za krepitev narodne zavesti vsekakor pomembne, ni pa treba, da je okoli njih kakšen pretiran pomp. Ne strinjam pa se s tem, da bi te praznike praznovali le na vsakih 5 let, to se mi zdi traparija. Teh dogodkov se je treba spominjati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje