matico je premier Janša opozoril na neprecenljiv prispevek Prekmurja za vso Slovenijo.

Ta se izkazuje s številnimi povezovalnimi elementi med Prekmurjem in matico, je dejal in napovedal, da bo država še naprej zavzeto skrbela za vse narodne manjšine pri nas, pri tem pa ne bo dopustila, da se bo z njihovo usodo trgovalo.

Prekmurje ni bilo nikoli etnično homogeno, saj je to prostor sožitja Slovencev z Madžari, Nemci, Romi in Judi, kjer ni bilo razkola med večinskim in manjšinskimi narodi, je poudaril Janša. Dodal je, da je bilo nekaj slabe vesti v slovenski politiki glede Prekmurja zaradi slabše gospodarske razvitosti in nezadostne cestne infrastrukture, zato je prav, da je Slovenija dobila ta praznik.

Čas za materializiranje duhovnega bogastva Prekmurcev
Pri tem je opozoril na velike možnosti turističnega razvoja, infrastrukturni projekti v Prekmurju pa so postali prioriteta za vso Slovenijo, pri čemer gre računati tudi na pomoč Bruslja. Omenil je tudi beg možganov, ki ga je treba ustaviti. Janša je spomnil še na bogato kulturno izročilo Prekmurcev. Povprečen Slovenec vsekakor pozna dobro prekmursko hrano, glasbo, predvsem pa gostoljubnost. Janša meni, da je čas za materializiranje tega duhovnega bogastva.

Janša se je posebej zahvalil protestantom, ki so k slovenstvu veliko prispevali s svojim literarnim ustvarjanjem, in katoliškim duhovnikom, ki so se zavzemali za kulturno povezovanje Prekmurcev s preostalimi Slovenci. Javno priznanje je izrekel tudi Judom, ki so prispevali k razvoju Prekmurja, in ostro zanikal obtožbe o protisemitističnem vedenju Slovencev.

Rodetova maša za domovino
Pred slovesnostjo je v beltinški župniji potekala tudi slovesna maša za domovino, ki jo je daroval kardinal Franc Rode. Zavzel se je za utrjevanje narodne zavesti, Slovenci pa smo po njegovem mnenju kljub nepopolni uresničitvi idealov Zedinjene Slovenije lahko veseli položaja, saj so nekateri drugi narodi na slabšem. Država, rojena pred 15 leti, je naša skupna naloga. Zanjo smo vsi odgovorni. Vsi moramo delati za njen ugled, se truditi, da postaja prostor pravičnosti, solidarnosti in bratstva, je poudaril Rode.

Beseda krajevnim umetnikom
17. 8. je po dopolnitvi zakona o praznikih državni praznik, ne pa tudi dela prost dan. Slovesnost zaznamuje dogodek na dan 17. avgusta 1919, ko je vojaška oblast predala upravljanje nad Prekmurjem civilni oblasti.

Na slovesnosti so nastopali predvsem krajevni umetniki, program pa sta sestavila Feri Lainšček in Igor Likar. Med nastopajočimi so bili med drugim Vlado Kreslin in Beltinška banda, pevki Regina in Moira, združeni prekmurski pevski zbori, Šaleški akademski pevski zbor ter različne folklorne skupine in drugi umetniki.

Brez udeležbe Poszončeve
Slovesnosti se po napovedih ni udeležila Maria Poszonec, predstavnica madžarske manjšine v državnem zboru. Meni, da lahko Slovenija kot država Evropske unije počasi pozabi na stare rane. Sama sicer ni glasovala proti proslavi, ker meni, da ima vsak narod pravico do proslav, vendar pa se ona slovesnosti ne misli udeležiti.

Slovenska stran ji je zagotovila, da proslava ni usmerjena proti Madžarski in da ni razloga za kakšno zgodovinsko krivico.

Prekmurje je bilo zaradi zemljepisne lege od 11. stoletja podvrženo madžarskim vplivom, tudi v okviru Avstro-Ogrske. Proti koncu 19. st. so se okrepili pritiski madžarskega iredentizma, na kar je z dvigovanjem narodne zavesti odgovorila skupina katoliških duhovnikov. S pariško mirovno konferenco in ob pomoči generala Maistra je Kraljevina SHS leta 1919 dosegla združitev ozemlja z matično državo.