Slavnostni govornik pesnik in akademik Ciril Zlobec je ob tej priložnosti opozoril, da družba hitro pozablja na trpljenje ujetnikov Auschwitza in se podreja vladavini kapitala kot edinemu gibalu sveta. To mora biti izkušnja tudi prihodnjim generacijam, je bil odločen Zlobec.

Temeljni namen nacizma je bilo ponižanje ujetnikov do stopnje, ko bi bilo izničeno vse, kar je v njih človeškega, je opomnil Zlobec, ki je nadaljeval, da bi zato civilizacija morala tiste, ki razglašajo, da se ta zločin ni zgodil, poplačati s prezirom.

Slovenski ujetnik Auschwitza Cvetko Kobal, ki je tam preživel dve leti, se je spomnil svojega prepričanja, da bo strahovita izkušnja spametovala človeštvo. Zdaj pa ugotavlja, da je po svetu "veliko novih zločinov" in da sta "vulgarni kapitalizem ter sla po oblasti izgubila vse mere".

Predsednica Taboriščnega odbora Auschwitz Sonja Vrščak je poudarila, da bi se morale generacije spominjati enega največjih zločinov na svetu. Zato je prepričana, da bi se Slovenija morala pridružiti dnevu spomina na holokavst in ga zaznamovati kot spominski dan slovenskih žrtev nacizma.

V taborišče Birkenau, ki je bilo največja podružnica Auschwitza, je bilo med 2. svetovno vojno deportiranih 2.432 Slovenk in Slovencev, od katerih jih več kot polovica ni preživela.