Združeni narodi so lani pozvali vse države, naj se 27. januarja spomnijo vseh žrtev holokavsta, ko so nacisti med drugo svetovno vojno načrtno pobili več kot šest milijonov Judov, in ohranijo spomin na te grozote tudi za prihodnje rodove.

Resolucijo o določitvi dneva spomina na žrtve holokavsta je po predlogu Izraela podpisalo 90 držav, v njej pa so ostro obsodili vsakršno zanikanje nacističnih zločinov in vsako obliko verske nestrpnosti ali diskriminacije.

Želja nacistov po iztrebljenju vseh drugačnih
Holokavst je sistematični genocid različnih etničnih, verskih, narodnih in drugih skupin, ki ga je nacistična Nemčija izvajala med drugo svetovno vojno. Začel se je leta 1941 in je trajal vse do leta 1945.

Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov, to so nacisti imenovali "končna rešitev judovskega vprašanja". V imenu ideala arijske rase so bile nezaželene tudi nekatere druge skupine, predvsem Poljaki, Slovani, Romi, Jehove priče, umsko ali telesno prizadeti in homoseksualci. Kot najpogostejše število judovskih žrtev se pojavlja šest milijonov, a so zgodovinarji prepričani, da je bilo žrtev še več. Predvidevanja glede celotnega števila žrtev pa se gibljejo nekje med 5 in 26 milijoni, natančno pa ga ni mogoče določiti zaradi pomanjkanja dokazov.

Nevzdržna koncentracijska taborišča
Mučenje in pobijanje zapornikov se je izvajalo v koncentracijskih taboriščih, ki so bila posejana po vsej Evropi. Vsi pridržani oz. izolirani politični nasprotniki ali ljudje nevšečnih etničnih, verskih ali socialnih pripadnosti so bili priprti brez vsakršne sodbe in brez možnosti obrambe ali ugovora, živeli so v nevzdržnih razmerah, nacisti so jih izkoriščali, odvzete so jim bile najosnovnejše človekove pravice. Na koncu je bila večina ujetnikov ubita, za izvajanje množičnih usmrtitev pa so pogosto uporabljali strupene pline.

Dan osvoboditve Auschwitza
Dan spomina na holokavst sovpada z dnevom osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, enega najgroznejših simbolov nacistične politike. V tem taborišču je v plinskih celicah ali v poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo od 1,1 do 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov, poleg njih pa še 85.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 Rusov in 12.000 pripadnikov drugih narodov. Taborišče Auschwitz so zaprli pred 62 leti 27. januarja.

ZN se zavzema za spomin na žrtve
Dan pred dnevom spomina na žrtve holokavsta je Generalna skupščina ZN-a s konsenzom sprejela resolucijo, ki obsoja vsako zanikanje holokavsta in opozarja, da bi zanikanje zgodovinskih dejstev teh grozovitih dejanj povečalo tveganje, da bi se ponovila. Resolucijo so pripravile ZDA, podpisale pa so jo 103 države.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun se je ob dnevu spomina na žrtve holokavsta zavzel za zaščito človekovih pravic po vsem svetu in dejal, da "zanikanje zgodovinskih dejstev, predvsem tako pomembnih, kot je holokavst, ni sprejemljivo". Dodal je še, da ni sprejemljivo zanikanje neke države ali ljudstva in da mora biti to temeljno načelo široko spoštovano v mednarodni skupnosti.

Spominske slovesnosti po vsem svetu
Po vsem svetu potekajo slovesnosti v spomin na zločin holokavsta. Slovesna ceremonija je v nekdanjem koncentracijskem taborišču Sachsenhausen v Nemčiji, v berlinski katedrali bo svečan koncert, na katerem pričakujejo na stotine ljudi. V Veliki Britaniji poteka več slovesnosti pod skupnim sloganom "Dostojanstvo drugačnosti", kjer ljudi osveščajo o nevarnostih protisemitizma, rasizma in vseh oblik diskriminacije. Spominska proslava bo v nedeljo tudi v Sloveniji.

B. T.