Statistični urad je izdal novo publikacijo, v kateri so predstavljeni izsledki iz registrskega popisa 1. januarja 2011, šestnajstega po vrsti. Surs je pri tem popisu vse podatke pridobil s povezovanjem številnih podatkov iz obstoječih administrativnih in statističnih virov, brez dodatnega zbiranja na terenu in izvedbe dodatnih statističnih raziskovanj.
Kot še kažejo podatki popisa, je bilo pred dvema letoma v Sloveniji okoli 21.000 žensk več kot moških. Šestina vseh prebivalcev je bila starih 65 let ali več, otrok, mlajših od 15 let, pa je bila približno sedmina. Povprečna starost moških je bila 40 let, ženske pa so bile povprečno 3,3 leta starejše.
Samski stan skoraj do 40. leta
Med prebivalci v starosti do 36 let je bilo največ samskih, med prebivalci, starimi 37 let ali več, pa so do starosti 78 let prevladovali poročeni. Po 78. letu je bilo največ ovdovelih. Družin je bilo v Sloveniji pred dvema letoma 567.347, od tega jih je bilo z otroki 429.673.
V zadnjih 10 letih se je število mater povečalo za 31.000, število živorojenih otrok pa zaradi nižje rodnosti le za 19.000. 1. januarja 2011 je bilo v Sloveniji 663.127 mater. Bolj izobražene ženske imajo manj otrok, hkrati pa se z višanjem izobrazbe povečuje tudi delež žensk brez otrok.
Skoraj 54 odstotkov otrok, starih manj kot 15 let, je živelo z obema staršema, ki sta bila poročena, nekaj več kot 25 odstotkov jih je živelo le z enim izmed staršev, približno 20 odstotkov pa z obema staršema, ki nista bila poročena.
Najbolj poseljen je Maribor
Na kvadratnem kilometru Slovenije je 1. januarja 2011 povprečno živel 101 prebivalec, kažejo podatki statističnega urada. Najgosteje je bila poseljena občina Ljubljana z več kot 1.000 prebivalci na kvadratni kilometer, najredkeje pa občina Solčava.
Tam je živelo pet prebivalcev na kvadratni kilometer. Med sedmimi naselji z več kot 20.000 prebivalci je bil najgosteje poseljen Maribor (več kot 2.300 prebivalcev na kvadratni kilometer), najredkeje pa Novo mesto (približno 700 prebivalcev na kvadratni kilometer).
Radi imamo svoje hiše
Kar 98,3 odstotka prebivalcev Slovenije je živelo v zasebnih, 1,7 odstotka pa v skupinskih in posebnih gospodinjstvih. Dve tretjini prebivalcev sta živeli v družinah, ki so jih sestavljali eden ali oba izmed staršev in otroci, vsak osmi prebivalec pa je živel sam. Gospodinjstva na mestnih območjih Slovenije so imela povprečno 2,3 člana. Število gospodinjstev se je od popisa 2002 povečalo za 128.000 na 813.531.
Čeprav je bilo v Sloveniji kar 90 odstotkov stanovanj v lasti fizičnih oseb, le dobri dve tretjini gospodinjstev živita v lastnem stanovanju, le devet odstotkov pa jih živi v najemniškem stanovanju. Kar 61 odstotkov stanovanj je bilo v individualnih hišah. Nekaj več kot tretjina stanovanj (36 odstotkov) je bila v tro- ali večstanovanjskih stavbah. Najmanjši delež stanovanj (triodstoten) je bil v stavbah, kjer so bile površine, namenjene nestanovanjski rabi, večje od površin za stanovanjsko rabo.
Čeprav se je število stanovanj v zadnjih desetletjih ves čas povečevalo, pa se je delež njihove zasedenosti v tem času zmanjšal s 96 na 80 odstotkov. Vsako peto stanovanje, vključno s počitniškimi stanovanji, je bilo na dan 1. 1. 2011 prazno.

Upokojenci druga najštevilnejša skupina
Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2011 nekaj manj kot 1.760.000 delovno sposobnih prebivalcev. Tu so všteti prebivalci, stari 15 ali več let, kar znaša 85,8 odstotka celotnega prebivalstva Slovenije. Od tega je bilo 53,7 odstotka aktivnih, 46,3 odstotka pa neaktivnih.
Vsak drugi prebivalec Slovenije, star 15 ali več let, je bil zaposlen, vsak šestnajsti pa brezposeln. Stopnja delovne aktivnosti za moške znaša 53,4 odstotka, za ženske pa 41,8 odstotka. Za zaposlenimi so upokojenci druga najštevilnejša skupina prebivalstva. Med prebivalci, starimi 15 ali več let, je bil upokojenec vsak četrti moški in vsaka tretja ženska.