»V 20 letih tudi nihče ni izvajal učinkovitega nadzora«, je dodal ob predstavitvi mednarodne raziskave Osvetljevanje denarja v politiki, ki je Sloveniji za transparentnost pri financiranju političnih strank dodelilo indeks 4,7 od maksimalno 10 oziroma oceno povprečno.

SDS in DeSUS nočeta sodelovati
Edini parlamentarni stranki, ki sta zavrnili sodelovanje v projektu, ki omogoča mednarodni primerjalni pristop (t. i. CRINIS), sta SDS in DeSUS.

»Slovenija ima resne težave s preglednostjo finančnega delovanja političnih strank, obstaja tudi resen pomislek glede izvajanja nadzora,« je Doria povzel ključne ugotovitve raziskave.

Srbija in Hrvaška boljši od Slovenije
Predavatelj Pravne fakultete v Mariboru Jurij Toplak pa je ob tem dodal, da so do pred tremi leti Sloveniji »družbo« delali še Srbija in Hrvaška, a so zdaj v teh državah, v nasprotju s Slovenijo, kršitelje začeli resno kaznovati.

Slovenija unikum
»To, da so poslanci ob koncu mandata brez razprave spremenili Zakon o političnih strankah in pravila financiranja kampanje, ki bodo začeli veljati teden dni pred volitvami, je svetovni unikum, ki kaže na absolutno pomanjkanje integritete pri poslancih,« je opozoril sekretar Društva Integriteta Vid Doria in spomnil, da pravila financiranja ne spreminjajo vsaj leto dni pred volitvami.

Neodgovorni poslanci
Zato je napovedal, da bo Transparency International kar na terenu spremljal izvajanje predvolilnih kampanj. Poslanci so namreč, med drugim, možnost donacij v gotovini zvišali za sedemkrat, in sicer s 50 na 420 evrov, kar je po mnenju Dorie nesprejemljivo in neodgovorno.

Bolje večja transparentnost kot omejitve
Strožje izvajanje sankcij je prvo priporočilo Društva Integriteta na podlagi raziskave, ki je objela kampanjo za državnozborske volitve v letu 2011 in financiranje strank v letu 2012, saj je v letu 2014 začel veljati novi zakonodajni okvir. Ta strankam popolnoma prepoveduje financiranje, ki naj bi ga izvajale pravne osebe, kar ni najboljša rešitev: »Bolje je povečati transparentnost kot vpeljevati finančne omejitve,« so presodili v društvu in hkrati predlagali, da bi prepovedali donacije v gotovini oziroma dovolili prejemanje le teh le preko bančnih računov.

Revizije vsako leto
Priporočajo tudi, da bi Računsko sodišče revidiralo parlamentarne stranke vsako leto, in ne le vsako četrto leto, da zakon ne bi smel določati praga razkrivanja informacij o donatorjih ter da bi se prihodki in odhodki volilnih kampanj objavljali sproti (najpozneje v 14 dneh) na spletnih straneh strank.

Posojajo naj le pri bankah
Društvo Integriteta priporoča tudi, da bi stranke posojila lahko najemale le pri finančnih institucijah, prav tako se zavzemajo za večji nadzor nad porabo proračunskega denarja za strokovno pomoč poslancem DZ-ja.

Odvzeti mandat, če je pridobljen z goljufijo
"Denar pri strankah in kandidatih ni nekaj slabega, ker jim omogoča, da volivce bolje informirajo, saj se le na podlagi informacij volivec kvalitetno odloči," pravi Jurij Toplak. Neživljenjskost razmerij Toplak ponazarja s tem, da sedanja zakonodaja dovoljuje kandidatu za župana Ptuja, da porabi 6.000 evrov za kampanjo, kar v realnosti ni mogoče.

"Torej je treba goljufati in kršiti zakone," je bil ironičen Toplak. Postregel je tudi s podatkom, da se poslancem v Franciji in Veliki Britaniji, za katere se izkaže, da so s finančno goljufijo prišli do mandata, mandat odvzame. Opozoril je tudi na nizke kazni za kršilce, s katerimi država tudi sporoči, kaj ji te kršitve pomenijo. Za goljufanje pri financiranju strank je predvidena kazen le nekaj sto evrov, medtem ko so za, denimo, blagajničarke nekajkrat večje.