V teh dneh pred četrt stoletja so se vrstile še zadnje diplomatske akcije za ohranitev Jugoslavije. Evropska skupnost, takratna dvanajsterica, je bila nemočna. Ne prvič in ne zadnjič. Zato je v Beograd 21. junija 1991 na ločena maratonska pogajanja s predstavniki zveznih in republiških oblasti prihitel ameriški državni sekretar James Baker in Sloveniji zagrozil, da je ZDA ne bodo nikoli priznale, če bo uresničila svojo plebiscitarno odločitev in razglasila neodvisnost. Junija 1991 so ZDA zagovarjale celovitost Jugoslavije, a ne brez nujnih demokratičnih sprememb, gospodarskih reform in zagotovil za manjšine. Evropske države pa so se, kot je pozneje nejevoljno ugotavljal Baker, ob zaostritvi jugoslovanske krize razbežale kot jata preplašenih gosi.

Celovitost ali demokracija?
Eden izmed najspornejših trenutkov jugoslovanske krize je bil 'mandat', ki naj bi ga jugoslovanskemu predsedniku vlade Anteju Markoviću za ohranitev Jugoslavije dal ameriški predsednik Bush. Ta je Markovića, kot razkrivajo dokumenti, res poklical 20. maja 1991 in mu jasno povedal, da so ZDA in evropski partnerji pripravljeni pomagati pri pogajanjih o novem modelu jugoslovanske federacije, a da mora prošnja priti iz Beograda. Marković ni sprejel nobenega Bushevega predloga, češ da je ameriška podpora celovitosti Jugoslavije največ, kar lahko ZDA naredijo. Tudi iz tega pogovora ni mogoče zaslediti, da bi Bush odobril ohranitev Jugoslavije s silo, prav nasprotno. Kljub temu je bil Marković opogumljen in je začel groziti Sloveniji. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle se spominja neprijetnega obiska Markovića v Sloveniji nekaj dni pred razglasitvijo neodvisnosti, »kjer je grozil, da nas ne bo nihče podprl, da ne bomo dobili niti dolarja podpore«.

Pogovor med Nemci in Američani dan pred razglasitvijo neodvisnosti
24. junija 1991, dan pred razglasitvijo neodvisnosti Slovenije, je v telefonskem pogovoru z Washingtonom nemški kancler Helmut Kohl sicer poudaril, da Nemčija ne podpira razpada Jugoslavije, a porajali so se tudi pomisleki, saj so po Kohlovem mnenju Srbi izkoriščali stališče mednarodne skupnosti do celovitosti Jugoslavije. Kohl je še povedal, da so Nemci za združitev uporabili pravico narodov do samoodločbe, zato te pravice ne more odreči Slovencem. Ameriški državi sekretar Baker pa je potarnal, da je bil po obisku Beograda zelo potrt, saj ga nihče ni poslušal. Zadnji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann je v svojih spominih zapisal, da je Baker na pogovorih v Beogradu Markoviću zabičal, da ZDA sicer zagovarjajo enovitost Jugoslavije, a da bodo na koncu vedno podprle demokracijo. A takrat je bilo že prepozno.

Razdeljena Evropa

Prvi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pravi, da so Nemci edini razumeli dogajanje v Jugoslaviji in Sloveniji, Francozi in Britanci so imeli že s konceptom večnacionalne države velike težave. Francoski predsednik Mitterrand je govoril o »afriških plemenih« sredi Evrope, italijanski premier Andreotti je prebivalce Jugoslavije opisal kot raznovrstne in poudarjal, da so »vsi nasilni«. Evropska skupnost je bila prepričana, da bo s korenčkom in palico hitro opravila z nadležno Jugoslavijo in 'kapricami' nekaterih njenih delov. Italijani so se bali tudi begunskega vala ob izbruhu vojne, Avstrijce pa so skrbeli »Slovenci« drugje po svetu. Kot se spominja zunanjepolitična komentatorka Blanka Doberšek, je kmalu po koncu vojne v Sloveniji v Ljubljano prišla skupina Kataloncev in iskala recept za odcepitev.

V dokumentarnem filmu o mednarodnih okoliščinah osamosvajanja Slovenije nocoj ob 20.55 na TV Slovenija 1 razkrivamo zaupne pogovore svetovnih voditeljev ob razpadanju Jugoslavije. Ekskluzivno boste izvedeli, kaj vse je bilo izrečeno za zaprtimi vrati: od nasilnih, afriških plemen sredi Evrope do odločilne izmenjave mnenj med Nemci in Američani o priznanju Slovenije. Kako se je slovensko vodstvo spopadalo z grožnjami tujine in zakaj je zadnji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Slovenijo primerjal z ekscentrično filmsko divo Greto Garbo? Izbrskali smo tudi bogato slikovno gradivo iz obdobja ob koncu hladne vojne, ko je Slovenija enotno in odločno zagovarjala svojo neodvisnost.