Dve tretjini razpoložljivih sredstev bo javni sektor porabil z naložbami v čistejšo energijo, protipoplavno zaščito, čiščenje odpadnih voda, digitalizacijo, ozelenitev izobraževalne infrastrukture in drugo. Nad uresničevanjem načrta za okrevanje v celoti bedi finančno ministrstvo.

Novoustanovljeni urad za okrevanje in odpornost na finančnem ministrstvu, v katerem je zaposlenih deset, v načrtu pa je 25 ljudi, bo v sodelovanju z Evropsko komisijo preverjal, ali posamezni projekti izpolnjujejo vnaprej definirane mejnike in cilje za pridobitev evropskih sredstev, večinoma nepovratnih.

Sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost se bodo dodeljevala prek javnih razpisov. Največ se jih pričakuje na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, vrednostno pa bodo največji razpisi na ministrstvih za infrastrukturo in okolje, in sicer za gradnjo železniških povezav, zmanjševanje poplavne ogroženosti in tveganj za druge podnebno pogojene nesreče.

V kratkem bosta naša država in EU sklenila pogodbo za dodelitev nepovratnih sredstev in na podlagi tega bo Slovenija upravičena do 13-odstotnega predplačila, to je dobrih 300 milijonov za prve naložbe in reforme. Denar bi moral prispeti septembra. Mudi se, ker je treba denar za okrevanje in odpornost počrpati in projekte končati v petih letih.

Slovenija čaka tudi povrnitev stroškov iz Bruslja v višini 1,7 milijarde evrov za projekte iz tekoče finančne perspektive. Na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa pripravljajo dokumente za črpanje kohezijskih sredstev iz novega večletna evropskega finančnega okvira do konca leta 2027, in sicer 3,2 milijarde evrov za vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Dokumenti za novo kohezijo bodo sicer sovpadli z začetkom delovanja naslednje vlade.