Vlada je sprejela pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini. Tri desetletja od obstoja je pogodba o energetski listini postala ena ključnih ovir učinkovite okoljsko-podnebne in odgovorne energetske politike, so v sporočilu za javnost po seji vlade zapisali na ministrstvu za infrastrukturo.

Na ministrstvu so povedali, da sta širitev Evropske unije (EU) in nadaljnja evropska integracija omogočili nove, poglobljene možnosti naložbenega sodelovanja na področju energije in zagotavljanja pravne varnosti akterjev v energetskem sektorju. Kot enega izmed pomembnejših vidikov zastarelosti pogodbe so navedli tudi institut reševanja naložbenih sporov. Pogodba namreč omogoča vlagatelju, da lahko v primeru spora s pogodbenico izbere mednarodno arbitražo mimo rednih sodišč.

Da pogodba, ki je začela veljati leta 1998, ne služi več namenu, zaradi katerega je bila podpisana, je že konec oktobra opozoril tudi infrastrukturni minister Bojan Kumer. Poleg tega pa se vsi spori, ki se rešujejo prek te pogodbe, rešujejo mimo sodišč, je dejal.

Podpisnice bodo odločale o posodobitvi listine

Sorodna novica Energetska listina omogoča, da korporacije tožijo države zaradi podnebnih politik

Junija letos je bil po večletnem procesu pogajanj sicer dosežen načelni dogovor o posodobitvi pogodbe o energetski listini, o čemer bodo njene podpisnice odločale na konferenci 22. novembra. Slovenija meni, da predlog posodobitve prinaša nekatere pomembne prilagoditve in spremembe, a se ji ne zdijo zadostne. Ne glede na izkupiček konference podpisnic energetske listine je tako vlada danes sklenila sprejeti pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini.

Kljub odstopu pa bo Slovenija ohranila status opazovalke v okviru konference podpisnic energetske listine, saj si želi še naprej spremljati delovanje pogodbe. Prav tako ostaja podpisnica mednarodne energetske listine iz leta 2015, ki na pravno nezavezujoči osnovi spodbuja vzajemno koristno energetsko sodelovanje med državami z vseh celin zaradi energetske varnosti in trajnosti.

Pogodba o energetski listini je namenjena zaščiti tujih naložb v državah podpisnicah, prek nje pa se rešujejo tudi spori med vlagatelji in državami gostiteljicami. Prek te pogodbe denimo v povezavi s postopki izdaje dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih Slovenijo toži britanska družba Ascent Resources.

Odstop od pogodbe o energetski listini so že napovedale tudi nekatere druge države članice EU-ja, kot so Poljska, Španija, Nizozemska, Francija in Belgija. Italija je to že storila.

Za trajne izjeme od prepovedi nedeljskega obratovanja prodajaln

Vlada je začela obravnavo predloga novele zakona o trgovini, s katero bi izjeme za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno uvedel eden od protikoronskih zakonov, uveljavila kot trajne. Ministrski zbor je na seji obravnavo predloga novele zakona o trgovini prekinil in predlog besedila poslal Ekonomsko-socialnemu svetu, ki bo o tem razpravljal na petkovi seji, so po seji sporočili z vlade.

Zakon o trgovini je bil nazadnje noveliran leta 2020, z njim pa je bilo ob nekaterih izjemah obratovanje trgovin ob nedeljah in praznikih prepovedano. Med izjemami so bile prodajalne do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter bolnišnicah.

Po uveljavitvi zakona se je na področju prodajaln v turističnoinformacijskih centrih in muzejih pokazala potreba po določitvi dodatnih izjem. Prav tako omejitev na 200 kvadratnih metrov prodajne površine ne omogoča obratovanja prodajalne na letališču, ki sicer sodi med izjeme, a presega z zakonom določeno velikosti prodajalne.

Problematiko so julija 2021 začasno uredili z interventnim zakonom za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, a je ta določal, da se ukrep izvaja le do konca tega leta.

Vlada tako z novelo predlaga določitev novih izjem za prodajalne v turističnoinformacijski centrih in muzejih, za prodajalne na letališčih pa ukinja pogoj največje dovoljene velikosti prodajne površine, je razvidno iz osnutka zakonskega predloga, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija.

Novi nadzorniki Slovenskega državnega holdinga

Vlada je danes sklenila. da za člane nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) s petletnim mandatom predlaga Franja Bobinca, Mira Medveška in Suzano Bolčič Agostini, so sporočili po seji vlade. O novih članih bo sicer odločil državni zbor.

Nadzorni svet SDH-ja, ki ga vodi Karmen Dietner, trenutno šteje tri člane od zakonsko predvidenih petih članov. V njem sta še Janez Vipotnik (namestnik predsednice) in Ivan Simič. Konec junija sta bila namreč kot nadzornika odpoklicana Božo Emeršič in Leon Cizelj.

Ker Vipotniku sredi decembra poteče mandat, vlada zdaj predlaga tri nove nadzornike. Dva bosta mandat nastopila takoj po potrditvi v DZ-ju, tretji pa po izteku Vipotnikovega mandata 15. decembra.

Bobinac je bil sicer dolgoletni prvi mož Gorenja, trenutno je podpredsednik kitajskega Hisenseja – ta je lastnik Gorenja – za trženje. Medvešek je soustanovitelj borznoposredniške hišo Medvešek Pušnik, pred letom 2008 je bil vodja investicijskega bančništva v NLB-ju. Bolčič Agostini pa je bila članica uprave Istrabenza in pozneje hčerinske družbe Istrabenz plini, trenutno zastopa podjetje 3A plus.