Za čebelarje se zdi, da živijo v svojem – vzporednem svetu. "Ko je on pri čebelah, mene nič ne sliši. On se z njimi pogovarja," o svojem možu pove Mileva Šivic. Poleti je ogromno dela v panjih, pozimi pa je čas za pripravo panjev in potovanja. Najpogosteje do kolegov čebelarjev in čebelarskih kongresov.

Iz tujine mimo žene do panja
Težko nas je razumeti, prizna njegov čebelarski kolega Ivan Jurkovič. "Ko sem bil v tujini in sem prihajal domov, sem šel skozi dnevno sobo najprej v čebelnjak, tega mi žena še danes ni oprostila. Ne bo nikoli pozabila," pripoveduje Jurkovič. Njegova želja je, da bi prenesel svoje znanje in panje na svoje vnuke.

Ponekod čebele prenaseljene
Slovenija ima po nekaterih izračunih poleti več kot sedem milijard čebel, kar je približno toliko, kot je na svetu prebivalcev. "Bi rekel, da je na nekaterih delih že prepogosto naseljena s čebelami," doda Jurkovič. Ob tem pripomni, da vse prepogosto čebele trčijo na nevarnost, kot so velike kmetijske površine oziroma še bolj nevarno – območja vrtičkarjev. "Čebele zelo čutijo, kaj se dogaja v okolici. Ko sem imel v Savljah čebele, sem moral zbežati od tam. Je bilo pred panji vsako jutro polno mrtvih čebel, ko so vrtičkarji predvsem fižol škropili, bilo je neznosno," pripoveduje Jurkovič, ki je tudi kritičen do kolegov, ki želijo prehitro ali preveč agresivno do čim bolšjih rezultatov.

Čebele ne poginejo
Ste zaznali, da v slovenskem jeziku čebela ne pogine, temveč umre? To ni novost, takšen opis smrti čebel popisuje že najstarejša literatura. "To pomeni, da je slovenski človek na poseben način doživljal čebelo. Da se je tako vživel v njeno življenje, da jo je enačil s seboj, z ljudmi," pripoveduje urednica Čebelarskega terminološkega slovarja Ljudmila Bokal. Ne gre samo za ta izraz. Tako imamo čebelji kruhek, čebele hodijo na svatbene ali ženitovanjske polete. "To izkazuje, da se je slovensko izrazje zelo po samosvojih poteh razvijalo. Tudi v sodobnem čebelarskem izrazju je podobno. Ne govorimo o poginu čebel, temveč o pomoru čebel," pripoveduje Ljudmila Bokal.

Kaj prinaša svetovni dan čebel?
Decembra lani je generalna skupščina OZN-a na predlog Slovenije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Že danes prihaja k nam vse več strokovnjakov na izobraževanja. Zdaj je na državi in čebelarjih, da ta dan izkoristijo za enotnost in ozaveščanje o pomenu čebel. Ohranjanje čebel, ki so izredne opraševalke, pomeni tudi zagotavljanje prehranske varnosti in varovanje okolja.