Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da se razmere med državami precej razlikujejo. Slovenija je ena od devetih članic, kjer se je stopnja tveganja revščine povečala.

Stopnja tveganja revščine med delovno aktivnim prebivalstvom je v letu izbruha pandemije covida-19 ostala na ravni iz leta 2019 v približno polovici držav članic EU-ja, v Estoniji pa se je znižala. Povečala se je ne le v Sloveniji, ampak tudi na Portugalskem, v Grčiji, Španiji, Italiji, na Irskem, v Bolgariji, Avstriji in na Švedskem.

Srednja vrednost dohodka iz zaposlitve delovno aktivnih prebivalcev v EU-ju se je lani po prvih ocenah znižala za sedem odstotkov. Srednja vrednost razpoložljivega dohodka na gospodinjstvo je medtem tako kot stopnja tveganja revščine z nekaterimi odstopanji ostala stabilna.

Padla povprečna vrednost dohodkov delovno aktivnih

Po prvih ocenah Eurostata je srednja vrednost dohodka iz zaposlitve na delovno aktivno osebo v starosti od 18 do 64 let v EU-ju lani padla s približno 25.000 evrov na približno 23.300 evrov. Kot razlog statistiki navajajo večji delež zaposlenih, ki zaradi epidemije niso delali oz. so delali manj.

Srednja vrednost razpoložljivega dohodka na gospodinjstvo je medtem lani tako kot leto prej znašala nekaj pod 19.000 evrov. Tako običajni državni transferji v posamezni članici kot tudi začasni ukrepi so pri tem dohodku omilili posledice epidemije, ugotavlja Eurostat.

Začasni ukrepi so pomembno pripomogli k temu, da se razpoložljivi dohodek gospodinjstev ni spremenil oz. da dohodek iz zaposlitve na delovno aktivno osebo ni bil še nižji. To velja še zlasti za tiste z nižjimi prihodki. Čeprav je epidemija bolj prizadela ljudi z nižjimi dohodki, so s pomočjo začasnih ukrepov po navedbah Eurostata nadomestili izpad sredstev, saj se je pomoč preko začasnih ukrepov delila progresivno.