Med epidemijo so se računi za elektriko in druge energente v marsikaterem gospodinjstvu povišali. Številni delajo od doma, od doma so se do nedavnega šolali tudi otroci. "Zadnji podatki Statističnega urada RS kažejo na to, da je bila raba električne energije v gospodinjstvih v prvi polovici 2020 večja kot leto prej, kar je neposredna posledica epidemije covid-19. Obenem podatki Sursa kažejo, da se je število materialno ogroženih gospodinjstev v letu 2020 povečalo za 8000. Nujno je, da stiske ljudi, ki so nastale zaradi večje rabe energije, poskusimo olajšati," pojasnjuje Tomislav Tkalec iz Focusa.

Nevladne organizacije so zato na vlado naslovile štiri predloge. Prvi je prepoved odklopa električne energije in plina v času trajanja epidemije, kar so že sprejele številne druge države, med drugim Španija, Nizozemska, Avstrija, Madžarska in Italija. Predlagajo še, da država v enem od protikoronskih zakonov socialno ogroženim dodeli nujna finančna sredstva za plačilo povečanih stroškov za energijo v času epidemije v vrednosti najmanj 100 evrov, dobaviteljem energije pa poplača dolgove gospodinjstev, ki so nastali med epidemijo, če so dolgovi nastali zaradi brezposelnosti odjemalca ali občutnega znižanja njegovih prihodkov med epidemijo covida-19. Vlado še pozivajo, naj zakonsko uredi prepoved odklopa energije med 1. oktobrom in 31. marcem, torej med ogrevalno sezono.

Zavarovanje pred mrazom je zagotovljeno na podlagi energetskega zakona in po novem tudi zakona o oskrbi z električno energijo, odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo. Kot pojasnjuje generalni direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc: "Sredi zime ne moreš odklopiti odjemalca, ki bi potem zaradi tega odklopa lahko zmrznil. Ampak to še vedno ne pomeni, da te električne energije ne bo treba potem plačati." Država mehanizmov, da bi določeni skupini omogočila cenejšo ali celo brezplačno energijo, nima, še dodaja Šolinc.

Življenje v plesnivem in prepišnem stanovanju

Povprečno slovensko gospodinjstvo za ogrevanje porabi skoraj 1500 evrov letno. To je previsok strošek za okoli štiri odstotke gospodinjstev, ki živijo v energetski revščini. Največ takih, ki si stanovanja niso mogli primerno ogreti, je bilo med enočlanskimi in enostarševskimi gospodinjstvi, pa v gospodinjstvih, kjer je ena ali več oseb brezposelnih. "Imeli smo primer, ko je bilo v socialnem stanovanju pozimi maksimalno 14 stopinj Celzija, zaradi neustreznih oken je v stanovanju ves čas pihalo. Pogost je tudi pojav plesni, v določenih primerih se razširi kar na celoten prostor. Imamo pa tudi primere, ko ljudje pozimi sploh ne ogrevajo stanovanja, ker nimajo denarja," pove Tkalec. Podobne izkušnje imajo tudi na Škofijski karitas v Ljubljani, kjer vsako leto za pomoč pri nakupu energentov najšibkejšim namenijo okoli 40 tisoč evrov. "K nam je prišla gospa, ki je rekla, da večino časa preživi v kuhinji. Ko je najhuje, si prižge električno pečico, čeprav ve, da je to drago. A to je edina stvar, ki jo zmore za ogrevanje," izkušnje tistih, ki so se znašli v krempljih energetske revščine, opisuje Alenka Petek s Škofijske karitas Ljubljana.

Ekosklad ponudil skoraj milijon evrov nepovratnih subvencij

Država je lani najranljivejšim prek Ekosklada ponudila 960 tisoč evrov spodbud za investicije v energetsko obnovo domov. Namenjena je bila prejemnikom socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki živijo v stavbah, zgrajenih pred letom 1968, s sredstvi z razpisa pa si lahko financirajo energetsko obnovo zunanjih sten, strehe ali menjavo oken. Na Ekoskladu so prejeli več kot 200 vlog, prvi ukrepi bodo po napovedi direktorice Ekosklada Mojce Vendramin izvedeni še ta mesec: "Postopek za pridobitev sredstev je sicer precej dolgotrajen, najprej je potreben predhodni ogled energetskega svetovalca, potem morajo vlagatelji zbrati vsaj dva predračuna in potem se podpise pogodba z Ekoskladom. Pogosto se zapleta tudi zaradi vprašljive legalnosti stavbe, pomanjkljive dokumentacije, problematični so tudi določeni prizidki."

Na Ekoskladu že pripravljajo nov poziv, na katerem bodo v dveh letih razdelili okoli štiri milijone evrov. Informacije lahko upravičenci dobijo na samem Ekoskladu ali centrih za socialno delo. Še 400 gospodinjstev si lahko torej v prihodnjih dveh letih obeta 100-odstotno subvencijo države. To ni dovolj, sicer opozarjajo evropske nevladne organizacije, ki so Slovenijo skupaj s Hrvaško, Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško uvrstile v skupino, ki je sprejela neustrezne ukrepe za boj proti tovrstni revščini.