Najslabši je položaj Romov iz Romunije in Bolgarije, odpravljanja težav pa so se v Franciji in nekaterih drugih članicah EU-ja lotili z nasilnim izseljevanjem Romov.

Zveza Romov Slovenije je v zadnjih treh letih že drugič gostiteljica plenuma parlamenta IRU-ja (Svetovne romske organizacije), ki povezuje Rome iz 30 držav sveta. "Za gostiteljstvo Slovenije smo se odločili iz preprostega razloga, saj je lahko s svojim pristopom pri reševanju romske problematike zgled državam EU-ja," je ob začetku 9. plenuma dejal predsednik IRU-ja Stanislaw Stankiewicz.
Pri tem ni odločilna le toleranca slovenske države do romske problematike, temveč tudi dejstvo, da so slovenski Romi s svojo organiziranostjo postali polnopravni subjekt sodelovanja in odločanja pri reševanju njihove problematike.
Projekt legalizacije in komunalnega urejanja romskih naselij
Udeležence plenuma romskega svetovnega parlamenta je pozdravil tudi slovenski minister za šolstvo in predsednik vladne komisije za Rome dr. Igor Lukšič. "Položaj Romov v Sloveniji je sorazmerno dober," je bil iskren Lukšič. "Stvari se premikajo na bolje. Delo nadaljuje komisija za urejanje romskih naselij pri ministrstvu za okolje, v nekaterih občinah so že začeli postopke legalizacije naselij oziroma odkupa zemljišč. V nekaj romskih naseljih se že gradijo večnamenski objekti, ki bodo ponudili streho tudi romskim otroškim vrtcem."
Projekta so se na ministrstvu za šolstvo letos lotili s pomočjo evropskih sredstev, da bi romskim otrokom z obiskom vrtca omogočili lažji vstop v osnovnošolsko izobraževanje. "Romi končujejo osnovne šole veliko bolj množično kot pred leti in se vpisujejo na srednje šole. Imamo že kar nekaj Romov, ki končujejo fakultetni študij, dobro pa deluje tudi romska akademska zveza." Tudi po besedah ministra Lukšiča je lahko Slovenija vzor Evropi na področju reševanja romske problematike.
Krovni romski zakon čakajo spremembe
Še letos naj bi vladna komisija za Rome pripravila novo besedilo krovnega zakona o Romih, je dejal Igor Lukšič in napovedal spremembo sicer vseskozi spornega 10. člena zakona, ki govori o sestavi sveta romske skupnosti. "Zakon se je v osnovi izkazal kot dober, vendar nekatere izkušnje kažejo, da ga bo treba spremeniti."

Bojazen pred širjenjem francoskega "virusa" v druge države EU-ja
Nasilno izseljevanje bolgarskih in romunskih Romov iz Francije bo osrednja tema dvodnevnega plenuma, je dejal predsednik parlamenta IRU-ja Abdula Gjuner. "Ne le, da smo zaradi nasilnih dejanj francoskih oblasti užaljeni kot ljudje, temveč tudi kot nacija, saj ne moremo verjeti, da se lahko kaj takega dogaja v državi, ki naj bi gojila demokratične vrednote. Bojimo se, da se bo francoski virus začel širiti tudi v druge države EU-ja. Kot Svetovna romska organizacija se bomo temu uprli, zavzemamo se za politični dialog. Zavračamo vlogo objekta, želimo postati subjekt odločanja pri reševanju naših problemov. V tem duhu bo tudi napisana deklaracija, ki jo bomo poslali Franciji in drugim državam EU-ja ter komisiji za človekove pravice pri Svetu Evrope."

Čeprav so pred romskimi parlamentarci tudi druge vsebine, bodo po besedah Abdula Gjunera vso pozornost dvodnevnega zasedanja v Murski Soboti usmerili v reševanje tega najbolj perečega problema. Nocoj bo 20 let delovanja proslavilo romsko kulturno društvo Romani union, slavnostni govornik pa bo nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan.