Minister za finance Dušan Mramor in veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Hartley sta podpisala sporazum med vladama, s čimer se rešuje odprto vprašanje slovenskega deleža dolga nekdanjega SFRJ-ja do agencije ZDA za mednarodni razvoj (Usaid), so sporočili s finančnega ministrstva.

Dolg znaša 2.070.938 ameriških dolarjev, sredstva za namen plačila pa so zagotovljena na izločenem računu sklada Republike Slovenije za nasledstvo, ki bo znesek poravnal iz svojega namenskega premoženja. Plačilo obveznosti v celoti je predvideno 31. julija letos.

Dolg iz leta 1958
Vlada SFRJ-ja je z Exim banko ZDA v letih 1958-1961 podpisala štiri posojilne sporazume z odplačilno dobo 40 let za namen pridobivanja različnega blaga in storitev. Leta 1961 je upravljanje teh dolgov na strani ZDA prevzela agencija Usaid.

SFRJ je obroke redno odplačeval, po razpadu skupne države pa so si naslednice ta t. i. nealocirani dolg med seboj razdelile po ključu Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Preostale naslednice nekdanjega SFRJ-ja so dolg priznale v okviru dvostranskih pogajanj z ZDA pod okriljem Pariškega kluba. Slovenija, ki je sporazum z ZDA po Pariškem klubu podpisala prej kot druge naslednice, takrat s tem dolgom uradno ni bila seznanjena.

Državi sta se dogovorili, da Slovenija tako kot druge naslednice SFRJ-ja prevzame svoj delež po ključu IMF-a, in sicer v vrednosti 16,39 odstotka (in ne 16 odstotkov, kot je določeno s sporazumom o vprašanjih nasledstva), da se vprašanje uredi s podpisom dvostranskega sporazuma in da Slovenija obveznost poravna v enem obroku.

ZDA in Slovenija so se tudi sporazumele, da Slovenija poleg svojega deleža neodplačane glavnice plača tudi pogodbene obresti v vrednosti 3,5 odstotka letno do 6. maja 1996 (do dneva, ko je Slovenija v okviru Pariškega kluba podpisala sporazum z ZDA), za obdobje po tem datumu in do 31. julija letos pa ne, so še pojasnili na ministrstvu za finance.