Glavno merilo, da se cvetje, cvetni aranžmaji, lončnice ali sadike znajdejo v ponudbi trgovcev in trgovskih verig, je največkrat cena, ki pa je pri množični proizvodnji nižja kot pri butični in okolju prilagojeni pridelavi.

V cvetličarnah in drugih prodajalnah je pred dnevom spomina na mrtve ogromno krizantem in nagrobnih aranžmajev, pogosto iz uvoza. Slovenska ponudba se zaradi velikih količin in nizkih cen z njimi običajno ne more kosati, opozarja agronomka in svetovalka z izkušnjami tako v zasebnem kot zadružnem sektorju, Slavica Debelak: "Slovenija je tako majhen trg, da nas tujci z eno smetišnico sadik zasujejo!"

To je ena plat medalje, druga je kakovost. "Vsi slovenski vrtnarji zelo skrbno izbiramo cvetje za vzgojo glede na podnebne razmere, dolžino vegetacije, želje naših strank in glede na to, kakšna je kultura vzgoje cvetja na vrtovih, balkonih, grobovih, kjer koli že v naši okolici, ker se Obala od celine izredno razlikuje," je povedala Debelak.

Višja kakovost pa zahteva višjo ceno. "To dejansko vidijo vsi, ki delajo neposredno z borzami, kar se je pri nas zelo razširilo. Če hočeš kakovost zunaj standardnega cenovnega okvira, so cene temu primerno visoke," je še povedala agronomka.

Zaostrene razmere na trgu terjajo svoj davek, pojasnjuje ustanovitelj Gospodarskega interesnega združenja 'Profesionalna vrtnarska družba' Tomaž Čufer. "Vrtnarje je država stalno imela za obrtnike, obrtniki so nas imeli za kmete. Pravih subvencij ni bilo, prav tako ne podpor, razen za določene, in zato vidimo, da so velike vrtnarije v Sloveniji zaprle vrata," je povedal.

Rešitve niso preproste, veliko bi naredili že z ozaveščanjem potrošnikov o pomenu lokalne pridelave, dodaja Čufer.