Gre za prvi del sporazumov, ki jih bo Slovenija prevzela v skladu s sporazumom o nasledstvu in hkrati prvo restitucijo nekdanjih državnih arhivov kateri koli državi naslednici SFRJ-ja. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je izvirnike sporazumov prevzela v imenu vlade, postali pa bodo del arhiva zunanjega ministrstva. Ob predaji se je Slovenija dogovorila tudi o prevzemu naslednje skupine arhivskega gradiva.

V skupini sporazumov, ki jih je Slovenija prevzela danes, so predvsem tehnični sporazumi, ki urejajo promet, mejo in druga vprašanja z Italijo in Avstrijo, nanašajo pa se izključno na ozemlje Slovenije, je še pojasnila.

Med drugim gre za sporazuma o ureditvi obmejnega prometa med FNRJ-jem in Republiko Avstrijo iz leta 1954 in 1967, konvencijo med vlado FNRJ-ja in avstrijsko vlado o obnovi, skrbi in vzdrževanju mejnih kamnov in drugih mejnih oznak na državni jugoslovansko-avstrijski meji iz leta 1958 ter sporazum med SFRJ-jem in Italijo o oskrbi občine Gorica z vodo iz leta 1979.

Po besedah Petričeve predstavlja današnji prevzem sporazumov, "ki pomeni prvi prevzem jugoslovanskih arhivov v Beogradu s strani katere koli države naslednice po 25 letih od razpada nekdanje Jugoslavije," pomemben korak, ob tem pa je dodala, da gre šele za prvi korak na neki poti, ki bo še dolga.

Kot je dodala, arhivi, ki pripadajo Sloveniji, niso le mednarodne pogodbe, temveč tudi drugo gradivo. Mednarodne pogodbe, ki se nanašajo na ozemlje določene države naslednice, pa po njenih besedah pomenijo tudi kulturno dediščino za državo.

Kot je še pojasnila, so bili pri vprašanju arhivov v zadnjih dveh oz. treh letih storjeni pomembni koraki, ob današnjem prevzemu sporazumov je tako izpostavila tudi začetek projekta digitalizacije skupne dediščine, ki ga vodi Slovenija in s katerim bo to gradivo shranjeno za prihodnje rodove. Največjo težavo pa še vedno predstavljajo arhivi, ki še niso bili prevzeti v Arhiv Jugoslavije, torej predvsem arhivi, do katerih imajo arhivarji še vedno onemogočen dostop. "To so Narodna banka Jugoslavije, obveščevalne službe, nekdanje notranje zadeve in tako dalje. Na tem področju bo potreben še dodaten napor," je ocenila.

V skladu z dogovorom bo Slovenija približno do pomladi prihodnje leto prevzela še preostanek pogodb, nato pa bodo pogovore nadaljevali tudi na drugih področjih. Skupno bo Slovenija prevzela 95 pogodb, pri čemer gre pri vseh za originale, je še povedala visoka predstavnica za nasledstvo za STA. Med pomembnejšimi dokumenti, ki jih bo Slovenija prevzela v prihodnje, pa je izpostavila Saintgermainsko mirovno pogodbo.

Ob tem je dodala, da bo za prevzem pogodb, ki se nanašajo tudi na hrvaško ozemlje, treba v naslednjem obdobju doseči dogovor s Hrvaško.

Seznam sporazumov je srbski zunanji minister Ivica Dačić slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu izročil na dvostranskem srečanju v okviru skupnega zasedanja vlad 24. oktobra.