V DZ-ju poteka mednarodna konferenca ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu po nekdanji državi SFRJ, na kateri sta besedo dobila tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez in minister za finance Dušan Mramor. Brglez je v govoru izpostavil, da sporazum o vprašanjih nasledstva ni bil pomemben samo zato, ker so se z njim določile vse obveznosti in pravice držav pogodbenic, ampak tudi zato, ker je simbolično končal desetletje krvavih vojn na območju nekdanje Jugoslavije.

Vprašanje varčevalcev se ni rešilo, kot bi se moralo
Njegovo polno udejanjenje je izpostavil kot predpogoj za nadaljnje izboljšanje odnosov med državami nekdanje Jugoslavije. Kot primer, ko določbe sporazuma niso bile upoštevane v duhu, v katerem je bil podpisan, je izpostavil člen 7 priloge C, ki govori o prevzemu jamstev SFRJ in Narodne banke Jugoslavije za devizne hranilne vloge v poslovnih bankah in njihovih podružnicah. Kot je spomnil, ta člen napotuje k takojšnjim pogajanjem med pogodbenicami sporazuma, ki pa niso obrodila sadov in zato je leta 2014 Evropsko sodišče za človekove pravice presodilo, da mora Slovenija vrniti devizne vloge, ki so bile deponirane v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu.

Četudi je ta odločitev v popolnem neskladju z navedenim členom priloge C, se je Slovenija odločila, da jo bo v celoti uresničila in začela s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope, je dejal. Zavzel se je, da bi države naslednice morale spoštovati dogovorjeno in na tej podlagi čim prej našle rešitev v korist vseh vpletenih držav in njihovih državljanov. "Verjamem, da bomo le s smelimi koraki nadoknadili tisto, kar smo v preteklih letih zamudili in izgubili, predvsem pa, da bomo ponovno izgradili zaupanje, ki je temelj vseh dvostranskih in mnogostranskih odnosov," je dejal Brglez.

Vprašanje varčevalcev bi moralo biti kompromis, ki ga pa druge države niso spoštovale
Minister Mramor, ki je tudi predsednik koordinacijskega odbora za nasledstvo, je sporazum označil kot temelj za napredek pri reševanju odprtih vprašanj med državami v regiji in ocenil, da bi ga morali hitreje uresničevati. Izpostavil je pomembno premoženje, ki ga je v skladu s sporazumom dobila Slovenija, a je po njegovi oceni ostalo v senci vprašanja varčevalcev LB. Poudaril je, da je temeljno načelo sporazuma delitev na pravičen in enakopraven način, tako pravic kot dolžnosti. Pri tem je izpostavil problem prevzema jamstev SFRJ za stare devizne vloge, pri katerem je šlo za kompromisno rešitev, ki je sploh omogočila podpis sporazuma. Tako kot Brglez je mnenja, da ker se nekatere naslednice niso bile pripravljene pogajati, pogajanja niso prinesla upeha, tako da nato je ESČP razsodil v korist varčevalcev LB zaradi kršitve človekovih pravic.

Ponovil je, da se Slovenija s sodbo ne strinja, da pa jo bo spoštovala, za kar je sprejela tudi vse potrebne mehanizme za poplačilo varčevalcev in jih je nekaj že poplačala. Izpostavil je, da je s tem na Slovenijo padlo nesorazmerno veliko finančno breme, da pa sodba ne posega v sporazum o nasledstvu in ne pomeni ovire za nadaljevanje pogajanj o tem vprašanju pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave, kot to določa priloga C. Tudi sodba ESČP poudarja obveznost, da se naslednice pogajajo, je dejal.

Poziv k spoštovanju dogovorov
Pravično razdelitev teh jamstev je označil kot najpomembnejše nerešeno vprašanje nasledstva, države naslednice pa pozval k spoštovanju mednarodnih pogodb in rešitvi vseh še odprtih vprašanj. Med nerešenimi vprašanji je izpostavil še poplačilo dolgov do mednarodnih organizacij, med drugim ZN, dostopa in delitve arhivov, hitrejše razdelitve DKP. Ocenil je še, da 15 let ni pretirano dolga doba in da je težko pričakovati rešitev vseh vprašanj, da pa je potrebna skupna volja vseh držav naslednic, da je ureditev teh vprašanj dobra naložba.

Petritsch: Dolga pot do sporazuma
Slavnostni govorec Wolfgang Petritsch, ki je kot visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH 29. junija 2001 podpisal sporazum o nasledstvu na Dunaju, je izpostavil, da je bil desetletni proces, ki je privedel do podpisa sporazuma, dolg in frustrirajoč ter prepleten z zapletenim konfliktom in nasilnim razpadom države.

Konferenca se medtem nadaljuje s paneli, na katerih slovenski in tuji predstavniki govorijo o pomenu sporazuma s poudarkom na regionalnem sodelovanju, mednarodno-pravnem vidiku sporazuma ter o tem, kaj je Slovenija pridobila iz zapuščine SFRJ. S sporazumom, ki je bil podpisan deset let po razpadu SFRJ-ja, je bilo dokončno potrjeno, da je ob razpadu države nastalo pet suverenih enakopravnih držav naslednic. Sporazum je tako edini večstranski pravni akt med naslednicami, ki ureja nerešena vsebinska in pravna vprašanja, povezana z razpadom Jugoslavije.