V drugem poročilu o stanju digitalnega desetletja Evropska komisija ugotavlja, da je bil lani v Sloveniji dosežen velik napredek na področju e-uprave. Slovenija ima prav tako visok delež gospodinjstev z dostopom do optičnega omrežja.

Slovenija se je letos na lestvici konkurenčnosti inštituta IMD med 67 državami uvrstila na 46. mesto, kar je štiri mesta slabše kot lani. Poročilo OECD-ja pa je med drugim opozorilo na izredno nizko rast produktivnosti, je na današnjem mesečnem srečanju GZS-ja z novinarji v Ljubljani navedla generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal.

"Vse tri študije kažejo, da ne moremo biti zadovoljni, saj povsod tonemo, povsod lezemo nazaj, ne naprej, in to je vsekakor znak za alarm," je opozorila ter pozvala h krepitvi naložb v zeleni in digitalni prehod.

Digitalizacija je pot do višje produktivnosti in konkurenčnosti, je poudaril direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS-ju Nenad Šutanovac.

Slovenija je padla iz 11. na 17. mesto glede na indeks digitalnega gospodarstva

Slovenija je bila leta 2022 glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (Desi) uvrščena na 11. mesto med državami EU-ja. Evropska komisija zdaj meri podobne kazalnike v okviru poročila o stanju digitalnega desetletja, vendar držav ne razvršča več po skupnih mestih glede na celotno poročilo.

Na GZS-ju so zato sami ocenili, da je Slovenija padla na 17. mesto, najbolj kritično pa je področje digitalizacije gospodarstva. "Na področju digitalizacije gospodarstva je Slovenija pri večini kazalnikov pod povprečjem EU-ja, na treh pa celo čisto na repu," je dejal Šutanovac.

To nazadovanje ga ne preseneča, saj se v zadnjih nekaj letih digitalizaciji gospodarstva, še posebej malih in srednje velikih podjetij, ne posveča dovolj ukrepov.

Ob tem je poudaril, da je iz načrta za okrevanje in odpornost zgolj 20 odstotkov sredstev namenjenih digitalizaciji, od tega približno 80 odstotkov za digitalizacijo javnega sektorja. Šutanovac je ob tem sicer pohvalil razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport iz leta 2022 za digitalizacijo velikih podjetij, katerega projekti so v teku.

V Sloveniji je pomanjkanje digitalnih kompetenc in kadrov

Opozoril je na slabo stanje na področju digitalnih kompetenc in veliko pomanjkanje IKT-strokovnjakov. Slovenija letno pridobi okoli 2500 novih strokovnjakov, medtem ko bi jih potrebovali vsaj 7000, je poudaril.

Sorodna novica Novi predlog zakona prinaša nacionalni zdravstveni eKarton, v katerem bo vse

Pomanjkanje digitalnih kompetenc in kadrov bi lahko naslavljali tudi z uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Kot kratkoročni ukrep pa na GZS-ju pričakujejo več podpore izobraževanju že zaposlenih.

Slovenija je nekoliko napredovala na področju e-zdravja, vendar na GZS-ju opozarjajo, da so druge evropske države napredovale hitreje od nas. Slovenija pa je sicer ostala nad povprečjem EU-ja na področju digitalne infrastrukture, kjer je napredovala predvsem na področju mobilnih omrežij 5G.

Velik razkorak med cilji in ukrepi, ki naj te cilje podpirajo

Šutanovac je opozoril še, da ima Slovenija v nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje velik razkorak med cilji in ukrepi, ki naj te cilje podpirajo. Zato je pozval vlado, da se v načrtu ponovno preverijo prioritete ter se ustrezno podprejo z ukrepi in finančnimi viri.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo po oceni združenja postavlja prioritete, ki so bolj usmerjene v vključenost, medtem ko je razumevanje gospodarstva in njegove vloge v tej digitalizaciji družbe prešibko.

Izvršni direktor GZS-ja za socialni dialog Mitja Gorenšček je medtem pozdravil v ponedeljek sprejeti zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, ki odpravlja krajevno pristojnost pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter poenostavlja zaposlovanje tujcev.

Gre za zakon, kakršnega so si želeli, so bili pa razočarani, da je del politike poskušal naprtiti stroške usposabljanja tujcev na pleča delodajalcev. Levica je namreč predlagala dopolnila, s katerimi bi v predlog vrnili črtane člene o integraciji tujcev in o obveznosti jezikovnega usposabljanja, ki jih je predlagalo ministrstvo za delo.

"To se nam zdi nesprejemljivo predvsem zato, ker smo slovenski delodajalci že tako nadpovprečno obremenjeni predvsem s prispevki," je dejal.