Tistega leta se je v Beltincih na ljudskem zborovanju namreč zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja k matici po več kot 900 letih.

12. avgusta je po sklepu Vrhovnega sveta mirovne konference v Parizu redna vojska Kraljevine SHS vkorakala v Prekmurje in ga pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila v upravljanje civilni upravi.
Brglez: Pot je bila dolgotrajna
Danes se spominjamo izjemnega zgodovinskega dogodka in državotvornega dejanja, ki bi se moral trdno usidrati v zavesti vsakega državljana, ne le Prekmurcev, pa je predsednik DZ-ja Milan Brglez zapisal ob današnjem prazniku. Z združitvijo je bil po njegovih besedah narejen korak več v smeri zedinjene Slovenije.

Predsednik državnega zbora je spomnil, da je bila pot do te zgodovinske združitve dolgotrajna. Združitev z vidika slovenske narodne celote predstavlja pomemben mejnik, ki je zgodovinsko zaznamoval ne le tedanji čas, temveč tudi naš nadaljnji razvoj, je še v voščilu ocenil Brglez.

Ob tem je dodal, da smo Slovenija predvsem njeni ljudje in naša domovina ne bi bila popolna brez vseh slovenskih pokrajin, od skrajno vzhodne pa do skrajno zahodne. Zato naj bo današnji praznik poklon spominu, ki krepi našo pripadnost, našo identifikacijo z narodovo zgodovino in narodovo kulturno dediščino, naš nacionalni ponos, državljansko zavest in pripadnost skupnemu narodu, je še izpostavil Brglez.

Prekmurje želi enakopraven odnos
Letošnja osrednja slovesnost je bila v petek v Murski Soboti. Župan Aleksander Jevšek je poudaril, da Prekmurje noče več biti najbolj zaostala regija. Želi se postaviti na lastne noge, za kar ima vrsto danosti, od države pa pričakuje le, da spoštuje dogovore in da ima enakopraven odnos kot do drugih regij.

Proslava ob dnevu združitve bo nocoj tudi v Beltincih, kjer so 17. avgust izbrali tudi za svoj občinski praznik.

17. avgust kot državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, je DZ sprejel leta 2005, ob njem pa še 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra. Po sklepu vlade se ob omenjenih praznikih od leta 2009 državne proslave organizirajo le še ob okroglih obletnicah, torej vsakih pet let.