Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se vsako leto spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Slovenski prebivalci Prekmurja so se namreč vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno od ostalih Slovencev in so bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske.

Po koncu prve svetovne vojne je Pariška mirovna konferenca soglašala, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo.

Jugoslovanska vojska je oblast na ozemlju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila civilni oblasti.

Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju.

Leta 1629 se je rodil poljski kralj Jan III. Sobieski.

Leta 1786 je v Potsdamu umrl pruski kralj Friderik II. Veliki, imenovan tudi Stari Fric, ki je Prusijo uvrstil med evropske velesile. Rodil se je leta 1712 v Berlinu.

Leta 1786 se je rodil lovec, stezosledec, trgovec in politik David Davy Crockett, ki je že v času življenja postal legenda Divjega zahoda. Padel je v bitki za Alamo leta 1836.

Leta 1807 so odprli poštno parniško linijo na Hudsonu med New Yorkom in Albanyjem. Prvi parnik Clermont je zgradil konstruktor Robert Fulton.

Leta 1819 je Postojnsko jamo obiskal tedanji avstrijski prestolonaslednik in kasnejši cesar Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški. Kot prvo podpisani v najstarejši knjigi obiskovalcev je tako postal tudi prvi uradni obiskovalec takrat na novo urejene in ogledom prilagojene Postojnske jame.

Leta 1876 se je rodil srbski častnik Dragutin Dimitrijevič - Apis.

Leta 1876 se je v Gorici rodila slovenska slikarka Henrika Šantel. Slikala je portrete, cerkvene podobe in akvarele z motivi slovenskih narodnih noš.

Leta 1885 se je rodil slovenski pevec in basist Julij Betetto.

Leta 1887 se je rodil avstrijski cesar Karel I.

Leta 1893 se je rodila ameriška filmska igralka Mary Jane "Mae" West.

Leta 1908 je francoski karikaturist Emile Courtet v Parizu prvič v zgodovini prikazal risani film z naslovom Fantasmagorie.

Leta 1908 se je v Trstu rodil slovenski pesnik in satirik Ivan Rob. Pisal je satirične liste, v partizanih je bil član Agitteatra in urednik Cankarjevega bobnarja.

Leta 1916 se je končala šesta soška ofenziva, ki se je začela 6. avgusta 1916.

Leta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen slovenski Narodni svet.

Leta 1924 se je rodil slovenski matematik Rajko Jamnik.

Leta 1940 so Nemci začeli totalno blokado Velike Britanije. Bitka za Britanijo je potekala vse poletje tega leta. Najhuje je bilo konec avgusta in v prvi polovici septembra, ko so Nemci nenehno pošiljali bombnike nad britanska mesta. Zračna vojna na Veliko Britanijo oziroma Orlov prijem, kot so jo imenovali, se Nemcem ni posrečila. Potekala je na različne načine: v množičnih pomorsko-letalskih bitkah, z napadi na pristanišča in konvoje, s podmorniškimi napadi, z majhnimi torpedi in diverzantskimi akcijami potapljačev.

Leta 1942 se je začela angleško-francosko-sovjetska konferenca v Moskvi.

Leta 1943 se je rodil ameriški filmski igralec in oskarjev nagrajenec Robert De Niro

Leta 1943 so angleško-ameriške oborožene sile zavzele Messino in takoj za tem še Sicilijo.

Leta 1944 je ameriška vojska zavzela Chartres in Orleans.

Leta 1945 je nekdanja nizozemska kolonija Indonezija razglasila neodvisnost, ki pa je Nizozemska ni priznala še tri leta.

Leta 1950 so zavezniki razpustili koncern IG Farben.

Leta 1952 se je rodil brazilski dirkač Nelson Piquet. V formuli ena je nastopal med letoma 1978 in 1991.

Leta 1952 se je rodil argentinski teniški igralec Guillermo Vilas. Profesionalec je postal leta 1969. Med letoma 1974 in 1982 je bil član najboljše deseterice na svetu. Zmagal je na štirih turnirjih za grand slam.

Leta 1960 se je v Santa Monici v Kaliforniji rodil ameriški igralec in režiser, dvakratni oskrajevec in dobitnik zlatega globusa Sean Penn.

Leta 1961 je umrl slovenski kipar Jakob Savinšek. Njegove kiparske stvaritve se odlikujejo z notranjo napetostjo in močno izraženim ritmom.

Leta 1970 se je rodil ameriški teniški igralec Jim Courier. Štirikrat je zmagal na turnirjih za grand slam, dvakrat osvojil Davisov pokal in bil 58 tednov igralec številka ena na svetu.

Leta 1977 se je rodil francoski nogometaš Thierry Henry.

Leta 1983 je umrl ameriški skladatelj in tekstopisec Ira Gershwin, s pravim imenom Israel Gershowitz.

Leta 1987 je umrl Rudolf Hess, eden najtesnejših sodelavcev Adolfa Hitlerja, v zaporu naredil samomor. Star je bil 93 let.

Leta 1988 je v letalski nesreči v pakistanskem Bahavalpurju umrl pakistanski predsednik Zia Ul Hak. Poleg njega so v nesreči umrli še ameriški veleposlanik Arnolf Raphael, ameriški vojaški ataše, vodja ISI-ja general Aktar Abdul Rahman in 28 drugih ljudi.

Leta 1991 so posmrtne ostanke Friderika II. prenesli iz Hechingena v Potsdam in tako natanko 205 let po smrti izpolnili njegovo oporoko.

Leta 1995 je eden najboljših nogometašev vseh časov Marco Van Basten oznanil, da bo končal kariero. Razlog te odločitve je poškodba gležnja , ki ga je mučila že od maja leta 1993.

Leta 1998 je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton na sodišču potrdil, da je imel s pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky spolno razmerje.

Leta 1999 je potres v severozahodni Turčiji zahteval 17.000 žrtev.

Leta 2004 se je judoistka Urška Žolnir, ki se je kot zadnja uvrstila med olimpijske potnike, okitila z bronasto medaljo. To je bilo prvo odličje za Slovenijo na igrah v Atenah

Leta 2008 in 2009 se je slovenska atletika po zaslugi Primoža Kozmusa prvič vpisala med države, ki je dobila tako olimpijskega kot tudi svetovnega prvaka v atletiki. Kozmus je bil 17. avgusta najboljši v metu kladiva na olimpijskih igrah v Pekingu (2008) in na svetovnem prvenstvu v Berlinu (2009).

Leta 2010 je umrl italijanski politik Francesco Cossiga. Leta 1992 so mu podelili zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri osamosvojitvi Slovenije.

Leta 2015 je po zdravstvenih zapletih umrl hrvaški pevec, pesnik in kantavtor Arsen Dedić. Več desetletij je koncertiral po Evropi in posnel približno 40 glasbenih albumov na vinilnih ploščah. Pisal je tudi pesmi za otroke, za dalmatinske klape, za radijske in televizijske reklamne spote ter glasbo za več kot 100 gledaliških in lutkovnih predstav. Za svoja dela je prejel številne nagrade. Umrl je star 77 let.

Leta 2017 je v Barceloni in okolici v terorističnem umrlo 15 ljudi. Okoli 17. ure je kombi zapeljal v množico na ulici La Rambla v središču Barcelone, pri čemer je umrlo 13 ljudi, ranjenih jih je več kot 100. 14. žrtev terorističnega napada v Barceloni je bil človek, ki ga je napadalec oz voznik kombija zabodel in mu ukradel avtomobil. V ločenem napadu z avtomobilom v mestu Cambrils je umrla ženska, policija pa je ustrelila vseh pet napadalcev, ki so izstopili iz avta in poskušali zabosti ljudi. Odgovornost za teroristični napad je prevzela samooklicana Islamska država.