Mineva 90. let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja, je ob razpadu Avstro-Ogrske s sklepi pariške mirovne konference leta 1920 tudi formalno pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Foto: MMC RTV SLO
Mineva 90. let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja, je ob razpadu Avstro-Ogrske s sklepi pariške mirovne konference leta 1920 tudi formalno pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Foto: MMC RTV SLO
Pavle Gantar
Na petkovi osrednji državni proslavi ob združitvi prekmurskih Slovencev z matično državo je kot slavnostni govornik nastopil predsednik DZ-ja Pavle Gantar. Ta je poudaril, da so se Prekmurci pod tujim gospostvom dolga stoletja politično, gospodarsko in kulturno razvijali ločeno od matičnega naroda, a kljub temu ohranili narodno zavest in pripadnost slovenstvu. Foto: MMC RTV SLO
Proslava
Osrednje državne proslave sta se med drugimi udeležila tudi predsednik države dr. Danilo Türk in premier Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO
90 let od priključitve Prekmurja

Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo.

Več o petkovi osrednji državni proslavi:
-
Foto: Slovesnost ob prazniku združitve Prekmurcev z matico

Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga v Sloveniji kot državni praznik zaznamujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju.

V zgodovini slovenskega naroda združitev Prekmurja z matico ni imela velikega pomena in so se je uradno le redko spomnili. Od leta 2006 pa ta spominski dan praznujemo kot državni praznik, ki pa ni dela prosti dan.

Gantar poudaril narodno zavest prekmurskih Slovencev
Slavnostni govornik na letošnji državni proslavi v Beltincih predsednik DZ-ja Pavel Gantar je med drugim poudaril, da so se Prekmurci pod tujim gospostvom dolga stoletja politično, gospodarsko in kulturno razvijali ločeno od matičnega naroda, a kljub temu "narodno zavest in pripadnost slovenstvu ohranili vse do zgodovinsko pomembne priključitve k matičnemu narodu".

Gantar, ki se je poleg zgodovinskega dogajanja dotaknil tudi aktualnih gospodarskih razmer v regiji, je dejal tudi, da razvojna vprašanja Prekmurja ležijo v Prekmurju samem. Kljub temu pa država po njegovem prepričanju ne more gledati stran. Država mora biti "najmočnejša prav na robu", saj bo lahko zdržala preizkušnje časa le, če bodo pritiske zdržali njeni robovi, kot se včasih označuje Prekmurje, je med drugim dejal Gantar.

Umetniški program za petkovo proslavo, poimenovano "Goristajenje 1919-2009", sta zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe, pri čemer sta vsebino zajela iz ustvarjalnega opusa prekmurskega glasbenika in pesnika Vlada Kreslina. Proslave so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Danilo Türk s soprogo, premier Borut Pahor ter nekateri ministri in poslanci DZ.

90 let od priključitve Prekmurja