Kje so korenine državnega praznika, ki ga praznujemo od leta 2006? Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja, je ob razpadu Avstro-Ogrske s sklepi pariške mirovne konference leta 1920 tudi formalno pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo, je del Prekmurcev (porabski Slovenci) prešel pod Madžarsko.

17. avgust - dan, ko je oblast v pokrajini prevzel civilni upravitelj
Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle že 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane državni praznik (ki ni dela prost dan), je prevladala odločitev, da se izbere 17. avgust. Tega dne leta 1919 je namreč oblast od vojaških voditeljev v Beltincih prevzel civilni upravitelj.

Gantar: Prekmurje je tisti del domovine, ki daje poseben značaj
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v slavnostnem govoru povzel zgodovino priključevanja Prekmurja Sloveniji, dotaknil pa se je tudi zdajšnjih razmer. "Kljub več poskusom raznarodovanja in zatiranja ste narodno zavest in pripadnost slovenstvu ohranili vse do zgodovinsko pomembne priključitve k matičnemu narodu."

"Prekmurje je danes tisti del naše skupne domovine, ki ji daje poseben duhovni, kulturni in krajinski značaj. Panonska ravnica zveni na vzhodu države drugače, v mirnejšem, bolj kontemplativnem in morda bolj melanholičnem tonu. Ravno toliko je oddaljena od hiperurbanega vrveža, da lahko v njej najdemo mir in pristnost sobivanja narave in človeka."

V govoru se je Gantar spomnil tudi Matije Slaviča, zavednega prekmurskega Slovenca, ki je na pariški mirovni konferenci postavil temelje za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Članice antantnih sil je prepričal, da so "poleti leta 1919 dokončno odločili v korist našega naroda".

"Ob usodi Mure se izrisujejo širše vezane odločitve"
Predsednik DZ-ja se je dotaknil tudi aktualne problematike: "Vsako obdobje v zgodovini neke družbene skupnosti prinaša nove tegobe in nove izzive. Prepričan sem, da ne moremo svečano obeleževati preteklosti in preteklih zgodovinskih odločitev, brez katerih ne bi bili to, kar smo, ne da bi se ozrli tudi na sedanjost. Na razmere, v katerih živimo danes, in na dileme, negotovosti in izzive, s katerimi se soočamo. To toliko bolj velja za Prekmurje, za tukajšnje družbeno, gospodarsko in politično življenje. Ne morem se izogniti prepričanju, da se ob usodi najbolj znamenitega, za Prekmurje celo ikonskega podjetja – "naše Mure", ki je bila dolga desetletja znanilec razvoja, izrisujejo nove, širše in ne samo na to podjetje vezane odločitve. Od teh bo odvisno boljše življenje Prekmurk in Prekmurcev."

Dejal je, da se je pri reševanju zdajšnih težav treba opreti na nekaj novega, saj nas staro ne zadovoljuje več. Je pa ob tem priznal, da je novo nekaj, česar ne moremo dobro prepoznati in natančno opredeliti.

"In če pravim, da je treba znati tvegati, potem poudarjam., da je za tveganje nujen en pogoj. Da se to tveganje ne more dogajati na plečih ljudi, ki so že do sedaj plačali najvišjo ceno in so soočeni z negotovostmi, ki jih prinaša preobrazba."

Program v znamenju opusa Vlada Kreslina
In še nekaj besed o proslavi, ki je nosila naslov Goristajenje 1919-2009. Njen umetniški program sta zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe, pri čemer sta vsebino zajela iz ustvarjalnega opusa glasbenika in pesnika Vlada Kreslina.

Številni nastopajoči
Poleg njega so na slovesnosti nastopili še Beltinška banda, Mali bogovi, Boris Cavazza, Irena Varga, Brina Vogelnik Saje, Folklorna skupina Emona, Godalni kvartet Fiasco, Sebastijan Rous, Aleksandra Kramberger, Dejan Zečevič, Sašo Sabotin, Pevski zbor srednje šole Slovenska Bistrica in policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmetiča.