To je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu po zaslišanju, na podlagi katerega bo sodišče odločilo o svoji morebitni pristojnosti za odločanje v omenjeni tožbi, povedal visoki predstavnik za vprašanja nasledstva Rudolf Gabrovec.

Po njegovih besedah je sodišče napovedalo, da bo odločitev o svoji pristojnosti sprejelo v najkrajšem možnem času, ni pa natančno pojasnilo, kdaj. Po Gabrovčevih besedah sta obe strani senatu predstavili svoje argumente, iz vprašanj sodnikov pa je izhajalo, da je eno od ključnih vprašanj, kam je šel denar in kdo je imel koristi od njega.

Denar naj ne bi šel v Slovenijo
Kot je pojasnil, je imela slovenska stran na to temo zelo kakovostne argumente v dokazovanju, da denar nikakor ni šel v Slovenijo. Zelo pomembno je bilo tudi vprašanje, ali so tožniki pred vložitvijo tožbe na sodišču v Strasbourgu že izčrpali preostale pravne možnosti. V skladu s statutom sodišča se lahko namreč posameznik na Evropsko sodišče za človekove pravice obrne le v tem primeru.

V senatu tudi slovenski sodnik Zupančič
Predstavitev argumentov obeh strani je poslušal senat sedmih sodnikov pod vodstvom nemškega sodnika Georga Ressa, v njem pa je tudi slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič. Slovenijo so poleg Gabrovca na zaslišanju predstavljali državni pravobranilec Lucijan Bembič, viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik in direktorica sklada RS-a za sukcesijo Blanka Primec. Slovenijo v tej pravdi sicer zastopa newyorška odvetniška pisarna Cleary, Gottlieb, Steen & Hamilton.

Hrvaški varčevalci se čutijo diskriminirane
Hrvaški varčevalci v tožbi trdijo, da so jim s tem, ko ne morejo do svojih prihrankov, kršene njihove temeljne človekove pravice do lastništva in uživanja svojega premoženja, o čemer govori 1. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Poleg tega menijo, da so žrtev diskriminacije na podlagi nacionalnosti (o tem govori 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah), saj so, kot opozarjajo, slovenski varčevalci v omenjeni banki lahko dvignili svoje prihranke.

Gre za kakih 150 milijonov evrov
Kot je zapisano na spletni strani Evropskega sodišča za človekove pravice, naj bi celoten znesek starih deviznih hranilnih vlog pri zagrebški podružnici nekdanje Ljubljanske banke znašal okoli 150 milijonov evrov, vseh prizadetih varčevalcev pa naj bi bilo kakih 130.000.